Pozdravljeni
Bilo je leto dreves, zvončkov, tujih študentov, knjig, skupin, vrtov in seveda medijev in dobrega sodelovanja z MOL, bilo je leto presežkov, ki ga bo težko ponoviti. Kako le, samo letos je 205 let delovanja vrta, 60 let starega rastlinjaka in 5 let tropskega. Leta res hitro tečejo tako uspešnega bo težko ponoviti. Pa začnimo z najvišjimi - drevesi namreč.
Sredi lanskega poletja smo se potili z recenzijo zasaditve Slovenske potem pa še s prepričevanji. Kljub kislemu poletju nam je bilo tako kar vroče. Uspeli smo s predlogom. Mali jesen medonosna rastlina bo tako povezoval čebelarsko pot še preko Slovenske ceste.
Jeseni smo male jesene za pokušino posadili na vrtu Gimnazije Ledine, ki smo ga v celoti projektirali in izvedli v vrtu.
Jeseni smo se ukvarjali s saditvijo dreves miru semena potomcev preživelih dreves Hirošime. Na pobudo prof. dr. Shin-Ichi Uya z Univerze v Hirošimi, aktivista, ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi odvrženi na Hirošimo, prof. dr. Radovana Stanislava Pejovnika in prof. dr. Alenke Malej so semena prispela v Botanični vrt kjer so vzkalila in jeseni smo jih slovesno posadili v večje lonce, da bodo lahko bolje rastla do dokončne zasaditve pred novi fakulteti FKKT in FRI na Večni poti 113.
Marca smo zasadili hruško, potomko najstarejše kavkaške hruške v spomin anesteziologinji prof. dr. Darinki Soban.
Med tem so se prebudili zvončki in zvonček 'Ljubljana' je po postavljeni ceni 350 € bila prodan v dveh urah, drugi je na avkciji dosegel kar 530 €. Zvončki so bili potem prodajni produkt v februarju in marcu. Knjigi izdani ob koncu leta sta se po dveh tednih že uvrstili v mednarodne kataloge NHBS in Koeltz scinetific book. Marca je izšla še elektronska oblika indeksa s travniškimi kaduljami kot temo.
Knjiga o zvončkih je strokovnjake v angleškem Kew garden-u očitno tako navdušila, da so prosili za izbor naših sort, ki bo predstavljen v tem znamenitem vrtu.
Kako je bilo s skupinami v vrtu tistimi vodenimi in še kaj smo bili zanje zanimivi sprašujem biologinjo Alenko Marinček.
Ker ima vrt največjo semensko banko preko 11 000 enot semen ne le v Sloveniji ampak širše, le ta vsako leto potujejo na številne raziskovalne ustanove in botanične vrtove po svetu. Agronomko Janja Makše sprašujem, kako je šlo v preteklem letu.
Baje smo bili mednarodno zelo aktivni, tam nas bolj cenijo kot doma, ali je res sprašujem mag. Blanko Ravnjak.
Ker pa radi sodelujemo z dobrimi skupinami smo tako kot je že poročala pripravili skupno poletno šolo z skupino za ekologijo živali. Saj kaj bi živali brez rastlin ali je to res sprašujem vodjo skupine prof. dr. Ivana Kosa.
Po tem povezovalnem govoru vodje vrta Dr. Jožeta Bavcona se je razvila zanimiva debata in ogled vrta.
Zvečer ob 19.30 je bil sedaj že tradicionalni koncert kitarista Timoteja Kosovinca. Letošnji koncert je imel v ospredju dve veliki temi: španska glasba z deli skladateljev Isaaca Albeniza in Federica Moreno Torrobe ter Johann Sebastian Bach s svojo nesmrtno Chaconno v d-molu.
Dan praznovanja se je tako zaključil s prijetno glasbo v prijetnem okolju.
