BAVCON, Jože, MARINČEK, Alenka, RAVNJAK, Blanka. 200 years of the University botanic gardens in Ljubljana. V: BAVCON, Jože (ur.). Franc Hladnik : founder of the Ljubljana Botanic Garden. Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, 2011, str. 7-18. [COBISS.SI-ID 28117465]
Jože Bavcon, Alenka Marinček, Blanka Ravnjak
Izvleček
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je v letu 2010 slovesno praznoval 200 letnico neprekinjenega delovanja na istem mestu. Ustanovljen je bil leta 1810, v času Ilirskih provinc kot Vrt domovinske flore v okviru visoke Centralnih šol (Écoles Centrales). Zasnoval ga je Franc Hladnik (1773-1844), ki je bil njegov prvi ravnatelj. Čeprav so v vsej njegovi zgodovini razpravljali o njegovi preselitvi, je 200 letnico dočakal na istem mestu. Preživel je številne menjave oblasti in različne države. V letu 2010, praznovanju 200 letnice njegovega delovanja, se je zgodilo veliko dogodkov. V vsem tem času je od marca do decembra potekala v Botaničnem vrtu ob starem rastlinjaku gradnja novega tropskega rastlinjaka, ki smo ga s slovesno zaključno proslavo 200 letnice botaničnega vrta 10. decembra 2010 odprli za javnost.
Uvod
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je v letu 2010 slovesno praznoval 200 letnico neprekinjenega delovanja. Ustanovljen je bil leta 1810, v času Ilirskih provinc kot Vrt domovinske flore v okviru visoke šole (Écoles Centrales). Zasnoval ga je Franc Hladnik (1773-1844), ki je bil njegov prvi ravnatelj, hkrati pa tudi predavatelj za naravoslovje in botaniko na že omenjeni šoli. Prvotno je vrt meril 33 arov (919 klafter), imel je letno dotacijo 1.000 frankov in sistematizirano mesto vrtnarja s 500 franki letne plače. Po obnovi avstrijske oblasti je vrtu grozilo zaprtje, vendar ga je Hladnik s pomočjo botanika Hosta z Dunaja uspel obdržati. Čeprav so v vsej njegovi zgodovini razpravljali o njegovi preselitvi (Voss 1885, Voss 2009, Paulin 1928, Lazar 1960, Strgar 1973) je 200 letnico dočakal na istem mestu. Preživel je številne menjave oblasti in različne države. Kar v sedmih državah je v tem času deloval, če štejemo, da je Slovenija danes članica Evropske unije. V njem še vedno raste Marmontova lipa, posajena leta 1810, ki naj bi jo na otvoritvi vrta zasadil sam guverner ilirskih provinc maršal Auguste Marmont. V njeni senci in v vrtu se je v letu praznovanja 200 letnice zgodilo veliko dogodkov. Za zgodovino našim zanamcem jih bomo na kratko zabeležili.
Praznovanje 200 letnice
Napoved in začetek praznovanja v letu 2009
Praznovanje 200 letnice smo dejansko začeli z njeno napovedjo in predstavitvijo vrta na 30. londonski turistični borzi v letu 2009. Zavod za turizem Ljubljana je omogočil, da smo v Londonu predstavljali 200 letnico botaničnega vrta in Ljubljano kot prestolnico knjige v letu 2010. Naslovna slika, ki je vabila na slovenski prireditveni prostor, je prikazovala dva otroka, ki s knjigo v roki ležita med belino navadnih malih zvončkov v botaničnem vrtu. Na vseh mizah so bile v lončke zopet simbolično posajene silhuete zvončkov. Tudi na tiskovni konferenci, ki jo organizira vsaka država udeleženka borze, so bile na mizi ravno tako silhuete zvončkov. Osrednjo točko srečevanja ljudi pa je predstavljala vrtna klop postavljena na pravi zelenici z večjimi silhuetami zvončkov (Zavod 2009).
Da je vrt postal prostor srečevanja ljudi, je omogočilo dolgoletno delo z mediji in nekaj pomembnih dogodkov, ki so se zgodili v letu 2009, pred letom 200 letnice Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Ob tem je potrebno poudariti, da je bilo tudi za ustanovitev vrta prav tako pomembno leto 1809, ko je po nekaterih zapisih (Voss 1885, (2009), Lazar 1960) Franc Hladnik od prvega in glavnega guvernerja ilirskih provinc maršala Marmonta dobil njivo ob Gruberjevem prekopu, kjer vrt deluje še v današnjem času. Na tej njivi so že prej gojili krompir za potrebe vojske (Pintar 1939). Po dvesto letih so v letu 2009 preko Gruberjevega prekopa na Špici zgradili brv. Po več kot desetletju načrtovanja je speljana brv vrt približala centru mesta. Oddaljenost vrta od mestnega središča je bila namreč v vsej njegovi 200 letni zgodovini glavni vzrok, da so ga nekajkrat v zgodovini hoteli preseliti, prvič že v Hladnikovem času (Voss 1985, Pintar 1939, Paulin 1912). V istem letu je vrt dobil tudi povezavo z ladjo od centra mesta do priveza v Gruberjevem kanalu. Čeprav je vrt po drugi svetovni vojni postal vklenjen v mesto, večja širitev mu je bila namreč zaradi pozidanosti okolice preprečena (Strgar 1985), pa je peš povezava do njega še vedno tekla le ob glavni zelo prometni cesti. To pa je za miren sprehod in uživanje v prijetnem okolju moteče. 
Predstavitev vrta na turistični borzi v Londonu (Tourism 2009) je imela dva simbolična pomena. Z njo smo hoteli predstaviti pestrost rastlinskega sveta Slovenije, hkrati pa tudi domači javnosti povedati, da je 200 letno delovanje vrta izredno pomembno in da se moramo bolj zavedati pomena varovanja in predstavitve rastlinskih vrst. Še posebej zato, ker je bilo leto 2010 leto praznovanja 200 letnice botaničnega vrta hkrati tudi mednarodno leto biodiverzitete. Dogodek je bil na borzi lepo sprejet in slovenska stojnica je bila zelo obiskana. Ta najava pa je pomenila obvezo, da bomo 200 letnico vrta preko celega leta čim bolj zanimivo predstavili. 
Takoj za turistično borzo smo javnosti že novembra 2009 prvič predstavili tropske in mesojede rastline v delno obnovljenem tivolskem rastlinjaku, ki je do tedaj že nekaj let sameval. S tem smo simbolično začeli praznovati 200 letnico vrta. Leta 1809 je namreč prvi vodja vrta Franc Hladnik imel na izbiro dve lokaciji: že omenjeno vojaško zemljišče ob Gruberjevem prekopu in del zemljišča na območju Tivolija (Voss 1885, Lazar 1960). Odločil se je za prvo, vendar se je Tivoli pri vseh idejah o preselitvi vrta že v Hladnikovih časih in naprej vedno pojavljal kot lokacija, kamor so želeli vrt premestiti. Tako je zato prav z odprtjem tega rastlinjaka za javnost, vrt po 200 letih simbolično le prišel na to lokacijo. V rastlinjaku je kmalu začela z delom še knjižnica pod krošnjami, ki je omogočila branje knjig v prijetnem okolju.
Jubilejno leto 2010
Že v letu 2009 začeto načrtovanje praznovanja 200 letnice smo januarja 2010 usklajevali, pripravljali različne programe, potekali so številni razgovori o poteku in organizaciji praznovanja. Kompas design, oglaševalska agencija, ki je vrtu ponudila brezplačen usluge pri oblikovanju celostne podobe, je pripravila nov logotip vrta v dveh različicah z napisom obeležitve 200 letnice, ki bo v uporabi v letu 2010, in tistega za trajno uporabo. Skupaj smo začeli z akcijo ''Ne bodi rastlina, posvoji rastlino!'', ki naj bi z vključitvijo čim širšega števila ljudi in posameznih večjih donatorjev pomagala zbirati sredstva za delovanje vrta in pomoč pri obnovi starega rastlinjaka.
Vzporedno s tem je tekla priprava jubilejne številke publikacije Index seminum, ki bo obeležila 200 letnico botaničnega vrta, in intenzivni sestanki za začetek gradnje tropskega rastlinjaka, katerega priprava in izvedba so padle ravno v praznovanje 200 letnice vrta. Na prvi zelo obiskani tiskovni konferenci v sredo 10. februarja smo podobno kot v Londonu tudi tukaj mize okrasili z zvončki, tokrat z živimi rastlinami - posebneži, ki so kot stabilne različice iz Slovenije že desetletje predmet proučevanja v vrtu. Na tiskovni konferenci donatorske akcije Ne bodi rastlina, posvoji rastlino! smo predstavili prve donatorje iz strani gospodarstva in medije, ki so pristopili k pokrivanju dogodka. Hkrati s tem smo predstavili jubilejno publikacijo 200 let Botaničnega vrta v Ljubljani - Index seminum, ki smo jo nato 12. februarja poslali na več kot 400 naslovov botaničnih vrtov po svetu. V njej so v slovenščini in angleščini trije avtorji predstavili zgodovino botaničnega vrta (Bavcon 2010 a,b,c,d), prvi ohranjen seznam rastlin v vrtu iz leta 1812 (Praprotnik 2010) in pisma Paulina, vodje botaničnega vrta od 1886 do 1931, in Alberta Bois de Chesna, ustanovitelja in lastnika alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti (Wraber 2010). Kmalu za tem je 14. marca izšla miniaturna knjižica Navadni mali zvončki (Bavcon 2010e) z novim logotipom vrta na zadnji strani. Namenjena je bila temu, da se zavemo, da imamo zaklade pred domačim pragom. Zvončki so pri nas v Sloveniji ena izmed najbolj razširjenih vrst, ki zacveti med prvimi. Prav zato ker so tako razširjeni, se niti ne zavedamo, da so del rastlinske pestrosti Slovenije in so tudi znotraj vrste zelo raznoliki. 30. marca je Televizija Slovenija prikazala 30 minutni film o botaničnem vrtu z naslovom 200 let Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani (Sušnik & Zemljič 2010). Film je javnost lepo sprejela in obisk vrta se je izredno povečal. O vseh dogodkih v vrtu sta že od začetka leta poročali dve največji časopisni hiši: Delo in Dnevnik, prav tako so o vrtu pisali tudi številni drugi časopisi. Še posebej pa so v tedenski prilogi časopisa Delo – Delo in dom enkrat mesečno ugledni posamezniki iz Slovenije opisali svoj pogled na botanični vrt. Uslužbenci vrta smo prav tako vsak mesec pripravili prispevek o rastlinah, ki tedaj cvetijo v vrtu. Priloga Delo in dom časopisne hiše Delo je prevzela vlogo medijskega pokrovitelja. (To je pomenilo le še dodaten vzvod za obisk obiskovalcev).
Konec zime, natančneje 30. marca smo začeli z gradnjo tropskega rastlinjaka, ki je pomenila sicer oviro za normalno delovanje vrta, saj smo zaradi varnosti obiskovalcev morali postaviti v vrtu dodatne ograje. Tako je bila preprečena stalna povezava skalnjaka z ostalim vrtom. Kljub temu so obiskovalci vse to z navdušenjem sprejeli in obisk se je le še povečal.
Med 12. in 16. majem je v Ljubljani prvič gostoval evropski konzorcij botaničnih vrtov. V mednarodnem letu biodiverzitete smo pripravili simpozij z naslovom Botanični vrtovi in biodiverziteta z evropskim konzorcijem b
otaničnih vrtov, ki so se ga udeležili predstavniki mrež držav članic EU in opazovalk (iz Hrvaške, Norveške in Švice). Začel se je s slovesnim sprejemom pri rektorju Univerze v Ljubljani prof. dr. Radovanu Stanislavu Pejovniku, nato smo obiskali prenovljeni Tivolski rastlinjak, kjer smo v letu 2010 poleg rastlin iz tropskih predelov in tematske zbirke mesojedih rastlin ob samem rastlinjaku predstavili še sredozemske rastline in čebrovke iz različnih sredozemskih okolij. To novost v mestnem parku Tivoli so ljudje dobro sprejeli. 
Naslednji dan je sledil simpozij z različnimi prispevki na temo biodiverzitete. Vmes smo pripravili še drugo tiskovno konferenco v slovenščini in angleščini, kjer smo poleg dejavnosti konzorcija in predstavitve tem simpozija predstavili novi kovanec za 2 €, ki ga je na čast 200 letnice vrta izdala Banka Slovenije in je normalno plačilno sredstvo po celem everskem območju (Banka Slovenije 2010). Po celodnevnem simpoziju smo zvečer obiskali še Arboretum Volčji Potok. Tretji dan je sledila strokovna ekskurzija v slovensko Istro. Obiskali smo Rakitovec in se nato povzpeli na bližnje vrhove, kjer smo spoznavali pestrost flore tega submediteranskega območja. Četrti dan je sledil redni sestanek konzorcija. Zvečer pa je bil sprejem v mestni hiši pri županu g. Zoranu Jankoviću in ogled mestne hiše, zadnji dan je minil v strokovnem ogledu Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani in mesta Ljubljane. 
22. maja je v vrtu potekal že tradicionalni bolšji sejem, ki ga pripravljata Slovensko društvo za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin ter Botanični vrt Univerze v Ljubljani, tokrat že šesti po vrsti. Na sejem ljubiteljski vrtnarji prinesejo svoje odvečne rastline, jih zamenjujejo ali prodajajo. Poleg samega sejma so v predavalnici potekala različna predavanja z rastlinsko tematiko. Sejem je bil izredno obiskan, saj se je v vrtu trlo ljudi. 
Maja smo pričeli tudi s kulturno dejavnostjo, ki se je preko poletja pod krošnjami dreves odvijala v botaničnem vrtu. Najprej je Literarno-umetniško društvo pripravilo večer poezije. Konec maja je v vrtu ob koncih tedna začela delovati knjižnica pod krošnjami. V juniju, juliju in avgustu pa so se vsako nedeljo zvečer v knjižnici pod krošnjami v botaničnem vrtu odvijala še pripovedovanja zgodb o Ljubljani, kjer so znani meščani predstavljali, kako je Ljubljana izgledala nekoč. Prireditve in knjižnica so bile ob lepem vremenu dobro obiskane. V primeru slabega vremena so vse prireditve potekale v stari upravni zgradbi botaničnega vrta. Se tem pa kulture še ni bilo konec. Petega junija je v botanični vrt zažarel v slikarskih barvah. Ta dan je bila tukaj slikarska kolonija z naslovom Slikarji v sožitju z naravo, kjer so amaterski slikarji slikali različne motive v vrtu in jih potem razstavili v tivolskem rastlinjaku. V vrtu se je zopet trlo ljudi. Ker smo skušali med rastline pritegniti različne obiskovalce, smo zato ob tivolskem rastlinjaku avgusta skupaj pripravili tedensko praznovanje 80 letnice športnega društva sokol Bežigrad in 200 letnice botaničnega vrta. 
Na junijski tiskovni konferenci smo predstavili donacijo Mercator Henkla botaničnem vrtu. Ob tem so se osnovnošolci predstavili s svojimi nalogami, ki so jih izvajali vsak v svojem okolišu na temo raznolikost rastlinskega sveta. Najboljše naloge so bile tudi nagrajene. Vse naloge pa so bile potem preko celega poletja razstavljene v tivolskem rastlinjaku.
Prav tako smo v sodelovanju s podjetjem Mercator v aprilu pripravili različne delavnice na temo raznolikost rastlinskega sveta. Le-te so potekale ob petkih in sobotah v Mercatorjevih trgovskih centrih po celi Sloveniji.
Zavod za turizem Ljubljana je 19. junija pričel z rednimi sobotnimi ladijskimi prevozi iz centra mesta do priveza nasproti botaničnega vrta. Med 19. junijem in 25. septembrom so obiskovalci soboto ob 16. uri imeli voden ogled vrta, nato pa so se z ladjico vrnili v center mesta.
Junija se je ob tivolskem rastlinjaku zgodil še en dogodek, ki sta ga pripravila Društvo ljubiteljev vrtnic in Zavod za turizem Ljubljana. Dobro obiskani tivolski rastlinjak in sredozemske rastline, ki smo jih v letu 2010 prvič razstavili na zelenici ob rastlinjaku, so kar vabile k dodatku - popolnitvi rožnega vrta.
Prejšnjim vrtnicam se je pridružilo še mnogo novih mladih in 24. junija je tako župan MOL Zoran Janković, povabil meščane v novo obnovljeni in zasajeni rožni vrt ob tivolskem rastlinjaku. Ta del parka je tako skupaj z knjižnico pod krošnjami, ki je med tednom delovala v rastlinjaku, preko konca tedna pa pod krošnjami bližnjih dreves, postal še bolj obiskana točka.
8. julija smo pred dnevom odprtja botaničnega vrta za javnost pred 200 leti (11. julija 1810), pripravili zelo odmevno tiskovno konferenco, kjer smo predstavili dve novi deli botaničnega vrta. 200 let Botaničnega vrta v Ljubljani, kjer so trije avtorji predstavili zgodovino botaničnega vrta (Bavcon 2010 g), prvi ohranjen seznam rastlin v vrtu iz leta 1812 (Praprotnik c 2010) in pisma Paulina, vodje botaničnega vrta od 1886 do 1931, in Bois de Chesna, ustanovitelja in lastnika alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti (Wraber 2010b). To delo je tokrat izšlo z obsežnejšim arhivskim gradivom v petih jezikih (v slovenščini, angleščini, francoščini, italijanščini in nemščini). Po desetih letih je vrt dobil še novo monografijo Botanični vrt Univerze v Ljubljani (Bavcon 2010 f), kjer se prepleta zgodovina vrta z rastlinami v njem in v naravi, kjer rastline za vrt nabiramo. V knjigi je predstavljenih okrog 700 različnih rastlinskih vrst. Hkrati smo predstavili aktivnosti, ki so se dogajale v nedeljo, 11. julija. 
Žal nas je ravno v tem času 6. julija zapustil prof. dr. Tone Wraber (4. 3. 1938 – 6. 7. 2010), predavatelj sistematske botanike na Ljubljanski Univerzi v pokoju, zaslužni profesor Ljubljanske univerze in vodja botaničnega vrta v letih 1992 do 1995. Eno izmed zadnjih, če ne prav zadnje javno predavanje, je imel še februarja v našem botaničnem vrtu. Eno izmed prvih risb je prav tako narisal v botaničnem vrtu. V jubilejni publikaciji smo jo objavili. Rad je imel herbarij in vrt. Vedno je poudarjal njun pomen. Bil je izvrsten predavatelj, botanik z izrednim čutom za sistematiko, za rastlinski svet. Bil je celovit in temeljit tudi na drugih področjih, zato je bilo z njim na številnih ekskurzijah, ki jih je organiziral, preprosto nepozabno. Pa vendar se je ob vsem tem rad spomnil podrobnosti. Kako je vrtu še kot študent napisal napis na vrata Prepovedan vstop, od kje je prinesel kako rastlino, kako je delal poleti v mestni vrtnariji…
Zgodovina se žal ponavlja. Ko so proslavljali 150 letnico Botaničnega vrta, je med pripravo publikacije umrl dolgoletni vrtnar in poznavalec rastlin Franc Juvan (29. 6. 1960). Prof. dr. Tone Wraber ga je mnogokrat omenjal. »Dobro bi bilo dati njegovo sliko v knjigo, le ne najdem je«, mi je nekajkrat dejal. Našel jo je, dali smo jo v knjigo, kjer je tudi njegov prispevek dopisovanje Alfonza Paulina in Bois de Chesna. V prvi izdaji skupaj s seznamom semen slike še ni bilo. V petjezični novi izdaji smo sliko, ki jo je med tem našel, uvrstili. Te izdaje ni več videl. Tistega prav 200. rojstnega dneva Botaničnega vrta ni dočakal. Odšel je prej, med rastline, tihe spremljevalke, ki jim je posvetil večji del svojega življenja, ki ga bodo spremljale na njegovem zadnjem počivališču.
Nedelja 11. julija, ko so pred 200 leti odprli Botanični vrt - Vrt domovinske flore za javnost, je minila v znamenju vodenih ogledov in številnih prireditev. Zavod za turizem Ljubljana je organiziral prevoz z ladjo do vrta. Ljudi se je nabralo ob vseh vodenih ogledih v novem pristanu pod Mesarskim mostom toliko, da bi potrebovali celo floto ladij, da bi prepeljali vse obiskovalce v vrt. Poleg vodenih ogledov se je ta dan vzporedno odvijalo še branje poezije in literature in pripovedovanje zgodb o Ljubljani. Številne novinarske ekipe pa so obiskovalce spraševale o tem, kaj jim botanični vrt pomeni. Dan se je zaključil z večerno enourno oddajo in pogovorom o botaničnem vrtu na nacionalnem radiu.
Poleti je vsak konec tedna v vrtu in ob tivolskem rastlinjaku delovala knjižnica pod krošnjami, ob nedeljah pa so stari Ljubljančani tukaj pripovedovali zgodbe o Ljubljani. Poletje je potekalo v intenzivni gradnji rastlinjaka. Konec julija so začeli postavljati prve stebre in tako je rastlinjak kar hitro rastel. Avgusta je izšla telefonska kartica v čast 200 letnice Botaničnega vrta z motivom iz vrta, že pred tem pa še dopisničina razglednica tudi s temo botaničnega vrta.
Septembra so se zopet pričele odvijati delavnice in nato predavanja: V vsem letu pa je vrt obiskalo veliko število šolskih skupin. 
V Idriji, rojstnem kraju Franca Hladnika (1773 -1844), je 8. oktobra potekal posvet o Francu Hladniku, ki so ga organizirali Muzejsko društvo Idrija, Mestni muzej Idrija, muzej za Idrijsko in Cerkljansko in Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Na njem so različni avtorji osvetlili čas, v katerem je deloval Hladnik, in predstavili njegovo delo. 
Oktobra 2010 je minilo deset let od zasaditve japonskih češenj na novi lokaciji botaničnega vrta. Po desetih letih se je nasad razrastel in vsako pomlad vabi z bujnim cvetenjem, jeseni pa z obarvanostjo listov. Skupaj z rastlinjakom sredozemskih rastlin, ki je vrata odprl leta 2004, je tako tudi na novi lokaciji botanični vrt dobil vsaj nekaj začetne vzpodbude. Za nadaljnji razvoj pa bo verjetno potrebno počakati na boljše čase.
Rastlinjak je vse bolj dobival končno podobo. 15. novembra smo imeli tehnični pregled rastlinjaka, katerega je le-ta uspešno prestal. Tako smo lahko začeli z intenzivnimi pripravami na slovesno proslavo 200 letnice Botaničnega vrta, ki smo jo želeli še v jubilejnem letu pripraviti v novo zgrajenem rastlinjaku. 
Del rastlinjaka smo začeli takoj zasajati, tako da je v njem že raslo kar večje število rastlin iz tropskih predelov Amerike in Afrike. Ostali deli rastlinjaka so služili kot prireditveni prostor za proslavo, ki smo jo imeli v petek, 10. decembra ob 17. uri. Na njej so spregovorili minister za visoko šolstvo g. Gregor Golobič, prorektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Aleš Valič, župan Mestne občine Ljubljana g. Zoran Janković in dekan Biotehniške fakultete prof. dr. Mihael J. Toman. Študentje AGRFT pa so z glasbenimi točkami in recitacijami poskrbeli za program. Prireditev je povezoval mag. Gregor Jagodič z Univerze v Ljubljani. Pred slovesnim odprtjem je biološki oktet zapel še svojo največkrat peto pesem Žabe. Po slovesnem odprtju rastlinjaka je med pogostitvijo sledila še predpremiera filma POD DVESTOLETNO LIPO: 200 LET BOTANIČNEGA VRTA, ki ga je izdelala RTV SLO. Za vse gledalce televizije pa je film televizija Slovenija predvajala 21. decembra. Nekaj dni pred otvoritvijo rastlinjaka je 6. decembra prav 200 letnici v čast in odprtju novega rastlinjaka izšlo še novo delo, ki govori o raziskavah v botaničnem vrtu - Žafrani v Sloveniji (Bavcon 2010 k). 
Poleg vseh omenjenih dogodkov so se v številnih poljudnih in strokovnih časopisih pojavljali preko celega leta članki o botaničnem vrtu (Bavcon 2010 i, j) V botaničnem vrtu so potekala redna mesečna predavanja in delavnice, ki jih je bilo v jubilejnem letu še več kot običajno. V zimskem času so se tako zvrstile delavnice na temo 'SLIKE IZ SEMEN', 'ŽIVALI IZ PLODOV', 'MESOJEDE RASTLINE', pomladi 'ZNANILCI POMLADI', 'IZDELOVANJE PLETENIH OPOR ZA RASTLINE', ob dnevu zemlje smo sadili drevesa, spoznavali smo uporabo rastlin 'ZDRAVA IN PRAKTIČNA UPORABA ČEMAŽA V KUHINJI', jeseni pa smo spoznavali medovite rastline, se učili izdelovanja strahcev iz buč, IZDELOVANJA VOŠČILNIC IZ POSUŠENIH DELOV RASTLIN, izdelovanja venčov iz različnih rastlin, za konec pa smo izdelovali voščilnice iz posušenih delov rastlin. Z delavnicami smo sodelovali tudi izven botaničnega vrta na 14. taborniškem feštivalu. Naše delavnice so aprila vsak vikend potekale v vseh večjih Mercatorjevih centrih po Sloveniji in še v trgovskem centru Supernova, kjer smo obenem vedno preko celega dneva predstavljali dejavnost vrta. Z delavnicami smo sodelovali na Naravoslovnem festivalu Hokus Pokus v Pionirskem domu, v kinu dvor. V poletnem času pa smo prvič organizirali tudi počitniško varstvo otrok s poletnimi delavnicami. 
V tivolskem rastlinjaku je bilo nekaj različnih razstav 'DARWIN NOW/ DARWIN DANES', SLIKARJI V SOŽITJU Z NARAVO, OHRANJANJE RASTLINSKE RAZNOLIKOSTI razstava učencev osnovnih šol. V rastlinjaku sredozemskih rastlin in sočnic je spomladi in jeseni Društvo ljubiteljev eksotičnih živali BIOEXO pripravilo tri dnevno razstavo eksotičnih živali, ki je bila skupaj z rastlinami v njem zelo dobro obiskana.
V vrtu so preko celega leta potekla številna predavanja namenjena najširši javnosti, kjer so različni predavatelji predstavili zelo raznolike teme: prof. dr. Tone Wraber: 'BOTANIČNI VTISI Z NAJVIŠJIH GORA NA BALKANSKEM POLOTOKU', prof. dr. Aleksander Šiftar 'BODOČNOST DREVESA V MESTNEM OKOLJU Z VIDIKA PRIČAKOVANIH PODNEBNIH SPREMEMB, Dušica Kunaver, 'GREGORJEVO – KO SE PTIČKI ŽENIJO', doc. dr. Jože Bavcon 'BOTANIČNI VRT 200 LET V SLUŽBI PREDSTAVITVE IN VAROVANJA RASTLINSKE RAZNOLIKOSTI - BIODIVERZITETE', Andrej Arih 'MEDNARODNA TRGOVINA OGROŽA ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE', Jože Kosec 'ORHIDEJE SLOVENIJE IN HRVAŠKE', arhitekta Milan Kovač in Peter Kerševan, 'KOLIŠČARJI LJUBLJANI' predstavitev novo odkritega kolišča zraven botaničnega vrta, Mag. Maja Simoneti ŠMARTINSKI PARK – ZGODBA O TEM, KAKO V MESTU NASTAJA ČISTO NOV PARK, Dušica Kunaver SVETA IN OBREDNA DREVESA V SLOVENSKEM LJUDSKEM IZROČILU. Akademik prof. dr. Matjaž Kmecl, Kako nastane vrtnica. Poleg predavanj v vrtu pa je vodja botaničnega vrta njegovo zgodovino in dejavnost predstavil še v nekaj javnih predavanjih izven vrta: na Ljubljanskem gradu, v prostorih Slovenske matice, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Botaničnemu društvu in Društvu učiteljev biologije v času 8. kongresa društva učiteljev biologije, ko je sledil še strokovni ogled vrta. Predavanji na gradu in v Prirodoslovnem muzeju si je bilo mogoče ogledati še kasneje na spletu, ker so jih posneli in sta bili tako dosegljivi najširšemu občinstvu. V vrtu je bilo izvedenih več strokovnih ogledov za širšo javnost v različnih letnih časih. Obisk vodenih ogledov je bil res množičen. Seveda pa ob tem ne gre prezreti že dolgoletne utečene dejavnosti botaničnega vrta, ki poteka s šolami različnih stopenj. Vrt letno v okviru vodenih ogledov z različnimi tematskimi vodenji obišče do 8500 šolarjev. 
Botanični vrt je s svojimi predstavniki sodeloval v številnih radijskih in televizijskih oddajah različnih nacionalnih in komercialnih radijskih in televizijskih postajah Slovenije. Nacionalna televizija Slovenije je pripravila in predvajala dva filma o botaničnem vrtu: 30 minutni film Botanični vrt Univerze v Ljubljani in 50 minutni film POD DVESTOLETNO LIPO: 200 LET BOTANIČNEGA VRTA in urednika Staneta Sušnika in režiserke Barbare Zemljič. V številnih prispevkih v različnih časopisih so o vrtu poročali različni novinarji.
Z dobro organiziranostjo maloštevilne ekipe smo 200 letnico Botaničnega vrta in njegovo delo skušali na čimbolj pester in nevsiljiv način prikazati javnosti. Dvestoletnica Botaničnega vrta je bila tako zabeležena v najrazličnejših medijih, v vrt smo privabili številne obiskovalce, ki bodo z odprtjem novega rastlinjaka v prihodnje še v večjem številu zahajali v vrt. Delo botaničnega vrta pa s tem ni zaključeno. Vsaka pomlad pomeni nov pričetek, saj vsaka zima pusti v vrtu številne sledove. V vrtu je potrebno vsako leto pripraviti grede, posaditi in posejati številne enoletnice, preko cele sezone oskrbovati vse rastline v vrtu, nabirati semena in postoriti še marsikaj drugega. Delo ni nikoli dokončano, zato vrtu zaželimo še veliko let v službi predstavitve rastlin v najrazličnejše namene.
Literatura
Banka Slovenije / Bank of Slovenia 2010: Commemorative coin 200th anniversary of the Botanic Gardens Ljubljana
BAVCON. J. 2010 a. 200 years of the Ljubljana Botanic gardens. In: Bavcon, J. (ed.) 200 let botaničnega vrta v Ljubljani = 200 years - botanic gardens in Ljubljana . Index seminum anno 2009 collectorum. Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta pp. 73-103.
BAVCON, J. 2010 b. Index seminum 2009 = Index seminum 2009. V: BAVCON, Jože (ur.). 200 let botaničnega vrta v Ljubljani, (Index seminum). Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, 2010, pp. 126-135.
BAVCON, J. MAKŠE J. 2010 c. Index seminum annis 2009 et 2008 collectorum. V: BAVCON, Jože (ur.). 200 let botaničnega vrta v Ljubljani, (Index seminum). Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, 2010, pp. 136-163.
BAVCON, J. 2010 d. Index seminum 2009 = Index seminum 2009. V: BAVCON, Jože (ur.). 200 let botaničnega vrta v Ljubljani, (Index seminum). Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, 2010, pp. 126-135.
BAVCON J. 2010 e. Navadni mali zvončki (Galanthus nivalis L.) = Common snowdrops (Galanthus nivalis L.). Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, 2010. 214 pp.
BAVCON J. 2010 f. Botanični vrt Univerze v Ljubljani = University Botanic Gardens Ljubljana. Ljubljana: Kmečki glas, 2010. 231 pp.
BAVCON. J. 2010 g. 200 years of the Ljubljana Botanic gardens. In: Bavcon, J. (ed.): 200 let Botaničnega vrta v Ljubljani = 200 years of Botanic gardens in Ljubljana = 200 ans du Jardin botanique de Ljubljana = I 200 anni dell'Orto botanico di Lubiana = 200 Jahre des Botanischen Gartens in Ljubljana. Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, pp. 73 – 103.
Bavcon J. 2010 i. Botanični vrt Univerze v Ljubljani – 200 let / University botanic gardens Ljubljana – 200 years, Acta Biologica Slovenica, 53 (1) : 3- 33.V01
BAVCON, J. 2010 j. Vrt mnogih generacij : 200 let Ljubljanskega botaničnega vrta. Delo dom, 18 (7): 43-44.0 Vol. 53, [t. 1: 3–33
BAVCON. J. 2010 k. Žafrani (Crocus L.) v Sloveniji = Crocus (Crocus L.) in Slovenia. Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, 2010. 176 str., ilustr. ISBN 978-961-6822-04-6.
LAZAR J. 1960. 150 let Botaničnega vrta v Ljubljani. Universitas Labacensis – Univerza
v Ljubljani ad annum Horti botanici Labacensis Solemnem CL. Zbornik ob 150-letnici
botaničnega vrta v Ljubljani: 1–5.
Ljubljana Tourism 2009. Ljubljana 2010. 200 years of Botanic Garden, World Book Capital.
PAULIN A. 1912. Der k.k. Botanische Garten in Laibach. Carniola 3, 75–85. Muzejsko društvo za
Kranjsko. Ljubljana.
PINTAR I. 1939. Mediko-kiruški učni zavod v Ljubljani. Njegov nastanek, razmah in
konec. Habilitacijska disertacija. Ljubljana.
PRAPROTNIK N. 2010 a: Inventar Botaničnega vrta v Ljubljani iz leta 1812 = Inventory of the Botanical Garden in Ljubljana from 1812. In: Bavcon, J. (ed.). 200 let botaničnega vrta v Ljubljani, (Index seminum). Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. pp. 72-112.
PRAPROTNIK N. 2010 b: Franc Hladnik, "ilirskih rož vertnar" = Franc Hladnik, "jardinier des fleurs illyriennes". In: Dular, A. (ed.), Podpečnik, J. (ur.), Šumrada, J. (ur.). Pod Napoleonovim orlom. 200 let ustanovitve Ilirskih provinc. Narodni muzej Slovenije. Str. 230-237.
PRAPROTNIK N. 2010 c: Inventar Botaničnega vrta v Ljubljani iz leta 1812. pp. 38-65. Inventory of the Botanic Garden in Ljubljana from 1812. pp. 104-114. Inventaire de jardin botanique de Ljubljana de 1812. pp.. 153-157. L'Inventario dell'Orto Botanico di Lubiana del 1812. pp. 195-199. Inventar des Botanischen Gartens in Ljubljana aus dem Jahre 1812. pp. 238-242. In: Bavcon, J. (ed.): 200 let Botaničnega vrta v Ljubljani = 200 years of Botanic gardens in Ljubljana = 200 ans du Jardin botanique de Ljubljana = I 200 anni dell'Orto botanico di Lubiana = 200 Jahre des Botanischen Gartens in Ljubljana. Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta.
STRGAR V. 1973. Botanični vrt univerze v Ljubljani. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 41. Založba
Obzorje, Maribor.
STRGAR V. 1985. 175-letnica ljubljanskega botaničnega vrta. Proteus 48 (1), 3–8.
SUŠNIK S. & ZEMLJIČ B. 2010. Botanični vrt Univerze v Ljubljani / University Botanic Gardens Ljubljana 200 let / years. Radio televizija Slovenija DVD, Založba kaset in plošč.
VOSS W. 1885. Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain (1754–1883) Zweite Hälfe:
3–7. Laibach.
VOSS W. 2009. Botanika na Kranjskem. Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain
(1754–1883) Poskus zgodovine botanike na Kranjskem (1754 do 1883). Znanstveno
kritična izdaja, prevedel M. Zorman, spremna beseda T. Wraber. Celjska Mohorjeva
družba. Celje.
WRABER 2010 a: Alfonz Paulin, »Juliana« in Albert Bois de Chesne
In: Bavcon, J. (ed.). 200 let botaničnega vrta v Ljubljani, (Index seminum). Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. pp. 72-112.
WRABER 2010: Alfonz Paulin, »Juliana« in Albert Bois de Chesne pp. 66 – 71.,
Alfonz Paulin, the ”Juliana” and Albert Bois de Chesne pp. 115-121, Alfonz Paulin, « Juliana » et Albert Bois de Chesne pp. 158 – 164. Alfonz Paulin, “Juliana” e Albert Bois de Chesne pp. 200 -2007
Alfonz Paulin, »Juliana« und Albert Bois de Chesne pp. 243- 249. In: Bavcon, J. (ed.): 200 let Botaničnega vrta v Ljubljani = 200 years of Botanic gardens in Ljubljana = 200 ans du Jardin botanique de Ljubljana = I 200 anni dell'Orto botanico di Lubiana = 200 Jahre des Botanischen Gartens in Ljubljana. Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta
