V Slovenski Istri so to soboto 21.12.2024 že zacveteli prvi zvončki a zanimivo, da zopet ne tisti, ki so prejšnji vikend kazali znake, da se bodo že čez kak dan razprli.
Od sobote 11. januar 2025 dalje
Razstava
SEM(e)
Sreda, 29. januar 2025 ob 17. uri
Ustvarjalna delavnica
IZDELAVA MAKRAMEJA ZA RASTLINE
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 16.30
- 1.1., 12.00-16.00
- 2.1., 10.00-16.30
Čajnica Primula je zaprta
JANUAR V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne,
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Zaprto!
Sobota, 30. november, 7., 14., 21., december 2024 od 11.00-16.00
Praznični USTVARJALNI VRT – prodajni sejem
December 2024
PRATA MAGICAE - ČAROBNI TRAVNIKI
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 16.30
- 24.12., 31.12. 10.00-16.00
- 26.12., 2.1. 10.00-16.30
- 25.12. in 1.1. 12.00-16.00
Čajnica Primula je zaprta
DECEMBER V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne,
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Zaprto!
Lansko leto 31.10. so v v Bedgebury National Pinetum and Forest v Anglji, kjer domuje tudi njihova gozdarska organizacija, predstavili enega izmed največjih projektov ohranjanja rastlinskih vrst Wollemia meta collection na svetu. 38 partnerjev iz vsega sveta je bilo izbranih za varovanje tega avstralskega endemita. V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani smo bili zelo počaščeni, ko so nas vprašali, če pristopimo k temu projektu. Z velikim veseljem smo se tega lotili. Rastline so do nas iz Sydneya preko Anglije - Bedgebury arboretuma, kjer so bile dolgo v karanteni, prispele že konec junija 2023. Projekt je ostajal skrivnost vse do slovesne razglasitve v Angliji prav na današnji dan pred enim letom.
V naravi izumrle rastlinske vrste v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.
Na Rdečem seznamu praprotnic in semenk se nahaja kar nekaj rastlinskih vrst, ki so v naravi Slovenije izumrle. Nekaj od teh rastlinskih vrst ima Botanični vrt tudi v svoji zbirki. Zbirka obsega žive primerke ali semena. To je še en dokaz kako Botanični vrt skrbi za varovanje rastlinskih vrst v Sloveniji. Predstavljena sta Fleischmannov rebrinec in sternbergija ter še nekaj drugih rastlinskih vrst.
Te dni si na skalnjaku lahko ogledate jeseni cvetočo vrsto zvončka vrsto - Galanthus reginae-olgae, ki vedno zacveti v prvi tretjini oktobra.
Ob podiranju rastlinjaka na Večni poti v letu 2020 se je na Botanični vrt UL vršil velik pritisk, da umakne novico o tem iz družbenih omrežij. Sledil je zelo žolčen sestanek in potem izsiljena skupna izjava za medije, ki govori, kako se bo fakulteta potrudila in rešila stisko Botaničnega vrta v prihodnje.
Pri avli tropskega rastlinjaka so od letos nasajene različne sorte stepskih kadulj (Salvia), ki so letos prvič zacvetele. Botanični vrt ima že od samih začetkov od leta 1812 izmenjavo rastlin in semen. To pošiljko kadulj smo dobili od kolegov iz Dunaja. Lepo vabljeni k obisku teh barvitih lepotic, saj je njihova pozno poletna barvitost zelo mamljiva.
Včeraj smo zasadili na Rudniku nasproti Supernove tri nadstrešnice, danes pa sadimo na Zaloški nasproti Kliničnega centra.
Mestna občina Ljubljana v letošnjem tednu mobilnosti ponovno ozelenjuje svoje avtobusne nadstrešnice. 40 jih je do sedaj že zelenih, tem pa se v letošnjem tednu mobilnosti pridružuje še16 novih.
Ko se narava in študentje srečajo
Valentina Nedaković, študentka arhitekture doma iz Kopra, je v sklopu seminarja, več v spodnjem citatu izdelala zelo zanimivo nalogo z naslovom FloraCikel, ki pokriva območje, ki je predvideno za širitev Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pod Rožnikom.
»Valentina Nedaković, 4. letnik
prof. Jurij Sadar u.d.i.a., asist. Ana Kreč m.i.a., Jure Hrovat m.i.a.
FLORACIKEL
BOTANIČNI VRT + KOLESARNICA
Projekt Floracikel je hibrid med botaničnim vrtom in kolesarnico, ki se nahaja na lokaciji za Nacionalnim inštitutom za biologijo. Leži v enem izmed petih zelenih klinov, ki segajo v Ljubljano. Na lokaciji pa sta tudi dva pomembna naravna sistema: zeleni pas ob cesti, od katerega se projekt odmika, ter pas Glinščice z varovanim območjem 5. metrov na vsaki strani. Cilj projekta je ohraniti ta dva sistema in ju razširiti s trajnostno usmerjenimi in premišljenimi posegi.
Poglavitni program predstavljata botanični vrt ter kolesarnica. Sledijo mu vsi programi, ki so nujno potrebni za njuno delovanje in dodatni, kot so kavarna, učilnice in botanična knjižnica. Večja kolesarnica za univerzitetna kolesa se vzpostavi, ker se bo v območje iztekala nova univerzitetna kolesarska pot. Na območje se bodo v bližnji prihodnosti selile tudi številne fakultete. Na kampus Brdo bo tako migriralo več kot 11 500 študentov in zaposlenih.«
Že leta 1969 se je območje pod Rožnikom nasproti živalskega vrta rezerviralo za širitev Botaničnega vrta. Leta 1974 je v Botanični vrt na Ižanski cesti posegla železnica in ga zmanjšala na 2 ha. Zato se je tedaj na območju pod Rožnikom začelo odkupovati zemljo za bodoči vrt. V 90 letih se je končno začelo graditi Biološko središče v sklopu katerega je bil predviden razširjen Botanični vrt. Sredi 90-ih let se je tam zgradilo vhodni objekt za bodoči botanični vrt, ki se ga je počasi zaključevalo zelo dolgo vse do leta 2000 in naprej. Botanični vrt ga ni dobil v uporabo, ker je bilo z odprtjem Biološkega središča že premalo prostora v osnovni stavbi. Zato se je tedaj zapisalo, da se te prostore začasno da v uporabo NIB (Nacionalnemu inštitutu za biologijo) in se jih potem vrne Botaničnemu vrtu (o tem obstojijo podpisani dokumenti z žigom). Leta 2004 je botanični vrt na novi lokaciji pod Rožnikom sam s tržnimi sredstvi dokončal rastlinjak za sredozemske rastline. V času korone pa se je na vse to pozabilo, na vse podpisane papirje, na vse obljube. Botaničnemu vrtu se je porušilo vse, rastlinjak 2020 in nato še vhodni objekt, ki se je zelo smiselno vklapljal v okolje. Botanični vrt tako že štiri leta svoje rastline vsako jesen seli na prezimovanje v rastlinjake Marjetice Koper. Da je mera polna, se je v tem času začelo tudi z idejo o drugem tiru do Ivančne Gorice na obstoječi lokaciji Botaničnega vrta na Ižanski cesti 15. Letos pa je ta dejavnost zelo intenzivna in zato je v teku tudi peticija Ohranimo Botanični vrt.
Zelo pohvale vredno je, da so se študentje arhitekture v okviru seminarja lotili te problematične, če hočete tabu tematike. Prostor je še vedno namenjen Botaničnem vrtu, le da se tega v javnosti ne sme omenjati. Biotehniška fakulteta je to območje preimenovala v raziskovalno polje, zato da bi se zabrisalo vse sledi. Čeprav popolna kmetijska površina, je kar na enkrat postala v celoti zavarovan habitat. Samo del je naravovarstveno pomemben in to je bilo predvideno, da tako ostane tudi v Bodočem vrtu. Stavbe se je torej porušilo, potrebno je bilo le še spremeniti ime in potem je zgodba zaključena. Od predvidene lokacije tako ne ostane nič več.
Nasproti te površine ne nekdanjem polju BF sedaj poleg Fakultete za kemijo in Fakulteta za informatiko, ki že stojita, sta v začetku postopka gradnje še dve novi: Fakulteta za farmacijo in Fakulteta za strojništvo. Dobro je, da bodo fakultete dobile ustrezne prostore. Vsega skupaj naj bi bilo tukaj, tako kot je omenjeno v projektu Flora Cikel preko 11 000 študentov in zaposlenih. Čeprav Kunminška deklaracija iz leta 2021 govori o sožitju človek z naravo, pri nas pozabljamo, kako je narava, tudi urejena narava, pomembna za psihično preživetje človeka. Covid je jasno pokazal ta prainstinkt ljudi, potrebo po zelenih površinah. Na Univerzi pa to ne razumejo tako in bi samo gradili in gradili, tukaj se porabi več denarja. Pozabljajo, da je zeleno okolje še kako pomembno za nove ideje. Zato smo v Botaničnem vrtu UL že leta 2013 prijavili projekt Green meeting area, ki bi ravno omenjeno območje umestil v prostor kot prostor srečevanj v zelenem okolju. S strani Biotehniške Fakultete nismo bili ustrezno podprti, zato projekt ni šel preko druge faze. Danes je popolnoma jasno zakaj ni bilo ustrezne podpore. Zato, da se je Botaničnemu vrtu tam podrlo vse prostore. Denar davkoplačevalcev ni bil pomemben. Sedaj, ko je jasno koliko bo tam zaposlenih skupaj s študenti, prostor kar kliče po zeleni uporabi. Zato je res pohvale vredna ideja študentov Arhitekture skupaj s svojimi mentorji, ki so prostor holistično obdelali in umestili objekte, ki sledijo naravi in so pravi rajski vrt, ki bo tudi v zimskem času študentom in zaposlenim nudil prijazno okolje. Da bi bili še bolj usmerjeni k naravi so tukaj predvideli še kolesarsko pot, kolo za vsakega študenta in pa kolesarnico kot prostor srečevanj, kar je v tujini že dolgoletna praksa. Res iskrene čestitke vsej ekipi za opravljeno delo.
Čas je torej, da ideje, ki so sedaj samo v obliki maket - razstave, ki bo odprta v avli tropskega rastlinjaka v Botaničnem vrtu na Ižanski cesti 15, v četrtek 12. 9. ob 18 uri, zagledajo tudi luč sveta. Skrajni čas je, da Univerza, ki jo financirajo davkoplačevalci, v svoji strategiji njim tudi nekaj vrne. Botanični vrt UL deluje za najširšo javnost, kar pa žal ni zaželeno. Botanični vrt že 214 let deluje v službi najširše javnosti, varuje rastline in floro Slovenije, predstavlja raznolikost rastlinskega bogastva najširši domači in svetovni javnosti. Dobro bi bilo, da bi Univerza v Ljubljani prišla tudi do zelene strategije, ne samo do betonske, kot je to vidno do sedaj. Da bi spoznala pomen Kunminške deklaracije in pomena prijaznega okolja za zaposlene in še številčnejše študente in najširšo javnost. Potem ji bo tudi njena dvakrat starejša ustanova kaj pomenila. Le v prijaznem in prijetnem okolju se rojevajo nove ideje!
Znan. svet. Dr. Jože Bavcon Vodja Botaničnega vrta
Danes zvečer Botanični vrt Jevremovac, s katerim Botanični vrt Univerze v Ljubljani sodeluje že od samega začetka praznuje 150-letnico vrta. Velika gala prireditev se odvija danes. Jutri pa imamo še simpozij. Lepo je biti s kolegi, katerih delo je cenjeno znotraj matične fakultete in Univerze. To se vidi na vsakem koraku. Vrt je v zadnjih petih letih res izredno napredoval. Čestitke kolegom za 150-letnico in za res zgledno urejen vrt.
Projekt študentke za arhitekturo - Botanični vrt UL na razširjeni lokaciji pod Rožnikom.
Otvoritev razstave bo v avli tropskega rastlinjaka v četrtek 12.9.2024 ob 18. uri.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani dobiva še lepšo podobo. Nova ograja bo obdana tudi z lesom in se bo še bolj vklapljala v celostno podobo vrta.
Dne 17.9.2024 je bil na ograjo dodan še napis.
Ko zadišijo ciklame, prihaja jesen, je bil nekoč rek, ki pa danes tudi ne drži več. Sušne zgodnje pomladi, namočene pozne pomladi, pogosto zmešajo naravni ritem ciklam. V zadnjih desetletjih namreč opažamo, da včasih prve ciklame zacvetijo že konec aprila, maja ali junija, odvisno od leta. Njih množično cvetenje pa je zaradi vročih poletij zamaknjeno precej v konec avgusta ali september. Pa si oglejmo najprej kje ta vrsta pri nas raste. Cyclamen purpurascens je izmed 23 vrst edina pri nas rastoča vrsta.
9.8.2024 nas je obiskla njena ekscelenca indijska veleposlanica.
Na pobudo gospoda prof. dr. Shin-Ichi Uya z Univerze v Hirošimi, aktivista ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi odvrženi na Hirošimo, prof. dr. Radovana Stanislava Pejovnika in prof. dr. Alenke Malej je Botanični vrt Univerze v Ljubljani zaprosil za semena dveh vrst preživelih dreves iz Hirošime. Izbrali smo: dvokrpi ginko (Ginkgo biloba) in japonski koprivovec (Celtis sinensis var. japonica). Semena smo junija 2013 posejali v Botaničnem v vrtu UL, kjer so uspešno vzkalila.
Danes mineva 270 let, odkar je Joannes Antonius Scopoli leta 1754 prišel v Idrijo kot prvi rudniški zdravnik in tam delal do leta 1769.
Te dni v vrtu gostimo kolegici iz Madžarske (Eszterházy Károly Katolikus Egyetem, Eger), ki sta na Erazmus izmenjavi. Poleg izmenjave izkušenj in dela v samem vrtu bosta spoznali tudi naše delo v Ljubljani na zeleni infrastrukturi, ter naše terensko delo. Skupaj smo nabirali semena naših vrst na travniku v Rojah, obiskali pa bomo tudi še druge dele Slovenije, kjer se bosta spoznali z našo floro.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani – Vrt Domovinske flore se še vedno, tako kot na začetku ukvarja z raziskavami naših vrst. Prav na praznik Slovenije in ob bližajočem se rojstnem dnevu vrta (11. julij 1810) so v svetu zopet zazvončkljali naši navadni zvončki z naslovom: New Cultivars of Galanthus nivalis in Slovenia (Članek je prosto dostopen na medmrežju in je izšel ravno te dni).
Na današnji dan 23. maja 1707 se je na Švedskem rodil slavni Carl Linnaeus genij iz Upsale, kot so ga poimenovali. V botaničnem in zoološkem svetu je pomenil pravi premik naprej. Kot skromen študent in tudi finančno ne dovolj bogat, je 23 avgusta 1728 zapustil svoj otroški kraj Stenbrouhult v Provinci Småland in prišel v Upsalo, da bi tukaj študiral medicino.
V Muzeju krščanstva na slovenskem so danes 17.5.2024 ob 18. uri odprli razstavo z naslovom Simbolika rastlin v svetem pismu in drugih svetih knjigah.
ÉTABLISSEMENT AVEC TRADITION ET CONNAISSANCES DEPUIS 1810!
JARDIN BOTANIQUE DE FETE - BIODIVERSITÉ GARDIEN POUR 214 ANS!
