Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (krajše ALUO) letos praznuje svojo osemdesetletnico. Veselimo se tega in Akademiji želimo še mnoga leta plodnega ustvarjanja. Rastline vedno povezujejo, so lahko znanstveni objekt ali tudi estetski užitek. Če pa se oboje skupaj združi, nastanejo zelo stare povezave med Botaničnimi vrtovi in umetniki, ki so bili vedno sestavni del znanstvenih publikacij. Brez znanstvene ilustracije v preteklosti ni šlo. Ta žlahtna tradicija se v svetu ohranja in zato smo res veseli sodelovanja z ALUO katerih plod so bile že številne razstave in delavnice, tudi za najširšo javnost. Le s sodelovanjem lahko ohranjamo holistični pogled na svet, ki je plod dolgoletne tradicije evropskih Univerz.
Od vseh letošnjih predstavnikov drevesnih medovitih vrst je prav Češnja tista, ki začenja s cvetenjem sedaj. Letošnji izbor znamk namreč vsebuje štiri medovite vrste.
Med prvimi kosmatinci, ki pri nas zacvetijo, je velikonočnica (Pulsatilla grandis). Čeprav je pri nas najbolj poznana, je kljub temu to ena izmed naših najredkejših vrst. V Sloveniji raste na skrajni jugozahodni meji areala. Prav zaradi redkosti v našem rastlinstvu jo uvrščamo na seznam ogroženih vrst. Je značilna stepska vrsta, ki pri nas doseže skrajno zahodno mejo svoje razširjenosti. Le ta je v naravi že odcvetela v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani pa se na skalnjaku, ki je kljub vsemu rahlo mrazišče, ker je najnižja točka v vrtu, razcveta ravno te dni, tako da jo še lahko še vidite v živo.
Društvo zelenih nadzornikov je v soboto 5.4.2025 urejalo mali žepni park ob Barjanski cesti pred dohodom do osnovne šole Trnovo. Trikotnik, ki je bil že delno obdan z živo mejo so člani društva zelenih nadzornikov zasadili s toploljubnimi rastlinami, ki bodo zanimive za različne opraševalce.
Torek, 6. maj - 31. maj 2025
RAZSTAVA O ČEBELAH: VARUHI ZEMLJE
Torek, 20. maj 2025 ob 17.00 uri
DAN ČEBEL
Četrtek, 22. maj 2025 ob 17. uri
DAN BIODIVERZITETE
Sobota, 24. maj 2025 od 10-17.00 ure
USTVARJALNI SEJEM
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 18.00
Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 9.30 – 18.30
MAJ V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne,
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Zaprto!
Franca Hladnika ustanovitelja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani smo letos za njegov rojstni dan 29. marca 1773 počastili z novo knjigo Franc Hladnik in Nicolaus Thomas Host: sodelovanje Franca Hladnika in Nicolausa Thomasa Hosta v duhu razsvetljenstva v Ljubljani in Dunaju
Knjiga govori o botaničnem sodelovanju med Ljubljano in Dunajem. Opisuje sodelovanje med vodjo vrta Francom Hladnikom in cesarjevim zdravnikom Thomasom Nikolajem Hostom na Dunaju. Začelo se je v Julijskih Alpah, kjer je že leta 1792 Thomas Host prvič botaniziral skupaj s Karlom Zoiso. Franc Xaver Wulfen iz Celovca je bil botanični mentor tako Karlu Zoisu kot Francu Hladniku ustanovitelju vrta Domovinske flore. Hladnik je zahajal k družini Zois in bil del razsvetljenskega kroga Žige Zoisa. Čeprav se takrat še ni tako poudarjala potreba po varovanju rastlinskih vrst je Host na Dunaju ustanovil vrt Avstrijske flore in v Ljubljani pa je Hladnik prav tako ustanovil vrt Domovinske Flore. Oboje je kar klicalo po sodelovanju. Kljub Ilirskim provincam, ki so bile pod Francoskim protektoratom, sodelovanje ni bilo nikoli prekinjeno. Leta 1812 je v Ljubljano prišlo prvo Hostovo pismo s prošnjo za semena kranjskih rastlin. To sodelovanje med Ljubljano in Dunajem preko obeh botaničnih vrtov poteka še danes. Plod sodelovanja med Dunajem in Ljubljano je tudi omenjeno delo. Hladniku smo ob 210 letnici odkrili doprsni kip v Botaničnem vrtu. Njegovo življenje je obdelano v samostojni monografiji iz leta 2012. Danes pa je tukaj še novo delo, ki kaže na njegovo evropsko sodelovanje in pomen Botaničnega vrta. Svojo zgodovino moramo poznati, še bolje pa bi bilo, če bi to najstarješo akademsko ustanovo znali tudi spoštovati in nadgraditi, ne pa, da se po 33 letih samostojne države še vedno bori za preživetje. Smo zares pozabili na razsvetljenski duh?
Čeprav je bilo prejšnji teden za navadne zvončke že pretoplo, se zelo dobro držijo in je vrt še vedno v polnem cvetju. Njim so se že prejšnji teden pridružile še kronice, žafrani in seveda trobentice tako da je barvna paleta vse večja. Z gregorčki, ki smo jih izdelovali 10.3.2025, pa se ob večanju svetlobe tudi pestrost rastlin veča. Če temperature ne bodo previsoke, bo pozno zimsko in pomladno cvetenje še nekaj časa vztrajalo. Obiščite Botanični vrt in uživajte v cvetju. Tudi v dežju je ravno tako lepo.
Torek, 22. april 2025 ob 17.00
DAN ZEMLJE V BOTANIČNEM VRTU
Sobota, 26. april 2025 ob 9.00 uri
BOLŠJI SEJEM
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 18.00
Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 11.00 – 17.00
APRIL V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne,
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Zaprto!
Foto: N. Žgank
Botanični vrt že veliko let sodeluje pri ozelenitvi prizorišča jazz festivala.
Leto 2024 je za nami in za Botanični vrt je bilo preteklo leto še posebej težko, saj smo že na začetku leta bili seznanjeni z neprijetnim dejstvom, da naj bi v zemljišče Botaničnega vrta UL posegla železnica. Pri vseh osebah, odgovornih za ta poseg in tudi pri našem vodstvu smo naleteli na gluha ušesa. Le vi, dragi prijatelji Botaničnega vrta ste s podpisom peticije stopili v naš bran in s tem dokazali, da vam je mar za najstarejšo znanstveno raziskovalno in izobraževalno institucijo v Sloveniji. Le vi ste s tem povzdignili svoj glas in s tem podprli naša prizadevanja za ohranitev Botaničnega vrta. Zbralo se je vas je več kot 10.300 podpisnikov in moč skupinskega duha je povzročila, da je bil trenutni odgovor z ministrstva takšen, da bodo poskušali drugi tir železnice umestiti izven vrta. Brez vaše pomoči se to v tej obliki zanesljivo ne bi zgodilo. Ali bo tako dejansko tudi realizirano, pa bo pokazala prihodnost. Brez vas vaše nesebične podpore torej ne bi zmogli. Zaradi tega se vam cela ekipa Botaničnega vrta iz srca zahvaljuje in vam v letu 2025 želi čim več lepih in srečnih dni v objemu neprecenljive narave ter vas vabi v rastlinsko kraljestvo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
Hvala vam vodja Botaničnega vrta
Toplo vreme po božično novoletni zmrzali je v zbirki Botaničnega vrta UL v Ljubljani do sedanjo zaustavitev rasti zvončkov iz doline Dragonje le prebudilo.
V Slovenski Istri so to soboto 21.12.2024 že zacveteli prvi zvončki a zanimivo, da zopet ne tisti, ki so prejšnji vikend kazali znake, da se bodo že čez kak dan razprli.
Lansko leto 31.10. so v v Bedgebury National Pinetum and Forest v Anglji, kjer domuje tudi njihova gozdarska organizacija, predstavili enega izmed največjih projektov ohranjanja rastlinskih vrst Wollemia meta collection na svetu. 38 partnerjev iz vsega sveta je bilo izbranih za varovanje tega avstralskega endemita. V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani smo bili zelo počaščeni, ko so nas vprašali, če pristopimo k temu projektu. Z velikim veseljem smo se tega lotili. Rastline so do nas iz Sydneya preko Anglije - Bedgebury arboretuma, kjer so bile dolgo v karanteni, prispele že konec junija 2023. Projekt je ostajal skrivnost vse do slovesne razglasitve v Angliji prav na današnji dan pred enim letom.
V naravi izumrle rastlinske vrste v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.
Na Rdečem seznamu praprotnic in semenk se nahaja kar nekaj rastlinskih vrst, ki so v naravi Slovenije izumrle. Nekaj od teh rastlinskih vrst ima Botanični vrt tudi v svoji zbirki. Zbirka obsega žive primerke ali semena. To je še en dokaz kako Botanični vrt skrbi za varovanje rastlinskih vrst v Sloveniji. Predstavljena sta Fleischmannov rebrinec in sternbergija ter še nekaj drugih rastlinskih vrst.
Te dni si na skalnjaku lahko ogledate jeseni cvetočo vrsto zvončka vrsto - Galanthus reginae-olgae, ki vedno zacveti v prvi tretjini oktobra.
Ob podiranju rastlinjaka na Večni poti v letu 2020 se je na Botanični vrt UL vršil velik pritisk, da umakne novico o tem iz družbenih omrežij. Sledil je zelo žolčen sestanek in potem izsiljena skupna izjava za medije, ki govori, kako se bo fakulteta potrudila in rešila stisko Botaničnega vrta v prihodnje.
Pri avli tropskega rastlinjaka so od letos nasajene različne sorte stepskih kadulj (Salvia), ki so letos prvič zacvetele. Botanični vrt ima že od samih začetkov od leta 1812 izmenjavo rastlin in semen. To pošiljko kadulj smo dobili od kolegov iz Dunaja. Lepo vabljeni k obisku teh barvitih lepotic, saj je njihova pozno poletna barvitost zelo mamljiva.
Včeraj smo zasadili na Rudniku nasproti Supernove tri nadstrešnice, danes pa sadimo na Zaloški nasproti Kliničnega centra.
Mestna občina Ljubljana v letošnjem tednu mobilnosti ponovno ozelenjuje svoje avtobusne nadstrešnice. 40 jih je do sedaj že zelenih, tem pa se v letošnjem tednu mobilnosti pridružuje še16 novih.
Ko se narava in študentje srečajo
Valentina Nedaković, študentka arhitekture doma iz Kopra, je v sklopu seminarja, več v spodnjem citatu izdelala zelo zanimivo nalogo z naslovom FloraCikel, ki pokriva območje, ki je predvideno za širitev Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pod Rožnikom.
»Valentina Nedaković, 4. letnik
prof. Jurij Sadar u.d.i.a., asist. Ana Kreč m.i.a., Jure Hrovat m.i.a.
FLORACIKEL
BOTANIČNI VRT + KOLESARNICA
Projekt Floracikel je hibrid med botaničnim vrtom in kolesarnico, ki se nahaja na lokaciji za Nacionalnim inštitutom za biologijo. Leži v enem izmed petih zelenih klinov, ki segajo v Ljubljano. Na lokaciji pa sta tudi dva pomembna naravna sistema: zeleni pas ob cesti, od katerega se projekt odmika, ter pas Glinščice z varovanim območjem 5. metrov na vsaki strani. Cilj projekta je ohraniti ta dva sistema in ju razširiti s trajnostno usmerjenimi in premišljenimi posegi.
Poglavitni program predstavljata botanični vrt ter kolesarnica. Sledijo mu vsi programi, ki so nujno potrebni za njuno delovanje in dodatni, kot so kavarna, učilnice in botanična knjižnica. Večja kolesarnica za univerzitetna kolesa se vzpostavi, ker se bo v območje iztekala nova univerzitetna kolesarska pot. Na območje se bodo v bližnji prihodnosti selile tudi številne fakultete. Na kampus Brdo bo tako migriralo več kot 11 500 študentov in zaposlenih.«
Že leta 1969 se je območje pod Rožnikom nasproti živalskega vrta rezerviralo za širitev Botaničnega vrta. Leta 1974 je v Botanični vrt na Ižanski cesti posegla železnica in ga zmanjšala na 2 ha. Zato se je tedaj na območju pod Rožnikom začelo odkupovati zemljo za bodoči vrt. V 90 letih se je končno začelo graditi Biološko središče v sklopu katerega je bil predviden razširjen Botanični vrt. Sredi 90-ih let se je tam zgradilo vhodni objekt za bodoči botanični vrt, ki se ga je počasi zaključevalo zelo dolgo vse do leta 2000 in naprej. Botanični vrt ga ni dobil v uporabo, ker je bilo z odprtjem Biološkega središča že premalo prostora v osnovni stavbi. Zato se je tedaj zapisalo, da se te prostore začasno da v uporabo NIB (Nacionalnemu inštitutu za biologijo) in se jih potem vrne Botaničnemu vrtu (o tem obstojijo podpisani dokumenti z žigom). Leta 2004 je botanični vrt na novi lokaciji pod Rožnikom sam s tržnimi sredstvi dokončal rastlinjak za sredozemske rastline. V času korone pa se je na vse to pozabilo, na vse podpisane papirje, na vse obljube. Botaničnemu vrtu se je porušilo vse, rastlinjak 2020 in nato še vhodni objekt, ki se je zelo smiselno vklapljal v okolje. Botanični vrt tako že štiri leta svoje rastline vsako jesen seli na prezimovanje v rastlinjake Marjetice Koper. Da je mera polna, se je v tem času začelo tudi z idejo o drugem tiru do Ivančne Gorice na obstoječi lokaciji Botaničnega vrta na Ižanski cesti 15. Letos pa je ta dejavnost zelo intenzivna in zato je v teku tudi peticija Ohranimo Botanični vrt.
Zelo pohvale vredno je, da so se študentje arhitekture v okviru seminarja lotili te problematične, če hočete tabu tematike. Prostor je še vedno namenjen Botaničnem vrtu, le da se tega v javnosti ne sme omenjati. Biotehniška fakulteta je to območje preimenovala v raziskovalno polje, zato da bi se zabrisalo vse sledi. Čeprav popolna kmetijska površina, je kar na enkrat postala v celoti zavarovan habitat. Samo del je naravovarstveno pomemben in to je bilo predvideno, da tako ostane tudi v Bodočem vrtu. Stavbe se je torej porušilo, potrebno je bilo le še spremeniti ime in potem je zgodba zaključena. Od predvidene lokacije tako ne ostane nič več.
Nasproti te površine ne nekdanjem polju BF sedaj poleg Fakultete za kemijo in Fakulteta za informatiko, ki že stojita, sta v začetku postopka gradnje še dve novi: Fakulteta za farmacijo in Fakulteta za strojništvo. Dobro je, da bodo fakultete dobile ustrezne prostore. Vsega skupaj naj bi bilo tukaj, tako kot je omenjeno v projektu Flora Cikel preko 11 000 študentov in zaposlenih. Čeprav Kunminška deklaracija iz leta 2021 govori o sožitju človek z naravo, pri nas pozabljamo, kako je narava, tudi urejena narava, pomembna za psihično preživetje človeka. Covid je jasno pokazal ta prainstinkt ljudi, potrebo po zelenih površinah. Na Univerzi pa to ne razumejo tako in bi samo gradili in gradili, tukaj se porabi več denarja. Pozabljajo, da je zeleno okolje še kako pomembno za nove ideje. Zato smo v Botaničnem vrtu UL že leta 2013 prijavili projekt Green meeting area, ki bi ravno omenjeno območje umestil v prostor kot prostor srečevanj v zelenem okolju. S strani Biotehniške Fakultete nismo bili ustrezno podprti, zato projekt ni šel preko druge faze. Danes je popolnoma jasno zakaj ni bilo ustrezne podpore. Zato, da se je Botaničnemu vrtu tam podrlo vse prostore. Denar davkoplačevalcev ni bil pomemben. Sedaj, ko je jasno koliko bo tam zaposlenih skupaj s študenti, prostor kar kliče po zeleni uporabi. Zato je res pohvale vredna ideja študentov Arhitekture skupaj s svojimi mentorji, ki so prostor holistično obdelali in umestili objekte, ki sledijo naravi in so pravi rajski vrt, ki bo tudi v zimskem času študentom in zaposlenim nudil prijazno okolje. Da bi bili še bolj usmerjeni k naravi so tukaj predvideli še kolesarsko pot, kolo za vsakega študenta in pa kolesarnico kot prostor srečevanj, kar je v tujini že dolgoletna praksa. Res iskrene čestitke vsej ekipi za opravljeno delo.
Čas je torej, da ideje, ki so sedaj samo v obliki maket - razstave, ki bo odprta v avli tropskega rastlinjaka v Botaničnem vrtu na Ižanski cesti 15, v četrtek 12. 9. ob 18 uri, zagledajo tudi luč sveta. Skrajni čas je, da Univerza, ki jo financirajo davkoplačevalci, v svoji strategiji njim tudi nekaj vrne. Botanični vrt UL deluje za najširšo javnost, kar pa žal ni zaželeno. Botanični vrt že 214 let deluje v službi najširše javnosti, varuje rastline in floro Slovenije, predstavlja raznolikost rastlinskega bogastva najširši domači in svetovni javnosti. Dobro bi bilo, da bi Univerza v Ljubljani prišla tudi do zelene strategije, ne samo do betonske, kot je to vidno do sedaj. Da bi spoznala pomen Kunminške deklaracije in pomena prijaznega okolja za zaposlene in še številčnejše študente in najširšo javnost. Potem ji bo tudi njena dvakrat starejša ustanova kaj pomenila. Le v prijaznem in prijetnem okolju se rojevajo nove ideje!
Znan. svet. Dr. Jože Bavcon Vodja Botaničnega vrta
¡ESTABLECIMIENTO CON TRADICIÓN Y CONOCIMIENTO DESDE 1810!
CELEBRA EL JARDÍN BOTÁNICO - ¡GUARDIÁN DE LA BIODIVERSIDAD DURANTE 214 AÑOS!
