petek, 29. september 2023
Ste vedoželjni? Je vaša radovednost brez meja? Si želite novih spoznanj? Vas zanima kaj vse počnejo znanstvenice in znanstveniki? Bi radi vedeli in videli kaj se dogaja v raziskovalnih ustanovah?
Vabimo vas, da se nam pridružite na vseslovenskem dogodku 'Noč ima svojo moč'. Osrednje dogajanje bo potekalo na zadnji septembrski petek, natančneje 29. septembra 2023, ko bo po vsej Evropi že tradicionalno potekala Evropska noč raziskovalcev. Takrat se po Evropi za en dan v letu na široko odprejo vrata organizacij, ki se ukvarjajo z znanostjo in raziskovanjem, da bi širši javnosti predstavile poklic in življenje znanstvenic in znanstvenikov.
32 let samostojne Slovenije! V vseh teh letih nobena vlada ni uspela rešiti financiranja najstarejše posvetne ustanove pri nas - Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, ki bo 11. julija praznoval 213 let delovanja. Vedno se najdejo izgovori, da je to stvar Univerze. Ko se je leta 1974 vrt zmanjšalo zaradi posega železnice vanj, je bila dana obljuba države, da se uredi novi vrt pod Rožnikom, omenjeni ostane zgodovinski spomenik. Prejšnja in pred prejšnja vlada sta dovolili, da se je na novi lokaciji še neamortiziran objekt namenjen izključno za novi botanični vrt porušilo, prav tako rastlinjak. Botanični vrt ni le stvar Univerze. Rastline za psihično in fizično preživetje potrebujejo vsi ljudje, kar je covid še kako pokazal. Zato je vrt dobro obiskan, v svetovnem merilu pa je v sami špici botaničnih vrtov. Doma pa je 32 let izgovorov države. Le kdo naj še kaj verjame?!
Vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, veteran vojne za Slovenijo znan. svet. dr. Jože Bavcon
Foto: Jure Kališnik
Nadstrešnice po Ljubljani so v cvetočem stanju, letos malo pozneje zaradi obilice padavin, a sonce jih vsak dan vzpodbuja k cvetenju. Nadstrešnice lahko vidijo bližnji stanovalci in imajo svoje vrtiček. Veseli bi bili posnetkov iz vaših stanovanj. Pogledi z vrha so vedno lepi. Tisti, ki te možnosti nimate, pa lahko pridete v Botanični vrt Univerze v Ljubljani in se sprehodite do bližnje šole ob železnici kjer boste na drugi strani proge lahko gledali naš čebelnjak. Cvetoči vrt na strehi čebelnjaka se vam bo razprl v vsej barvitosti. Splača se ga videti. Po mestu in doma v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani torej cvetijo nadstrešnice.
Tridnevno praznovanje 300 letnice Scopolija, za vsakih 100 let en dan, smo tri ustanove Prirodoslovni muzej iz Ljubljane, Muzejsko društvo Idrija skupaj z občino Idrija in Botanični vrt Univerze v Ljubljani proslavili od 1. junija do 3. junija.
22. maj je mednarodni dan biodiverzitete.
Ob tem dogodku lahko poslušate in preberete intervju:
Zapustila nas je dolgoletna zunanja sodelavka Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, muzejska svetnica Dr. Nada Praprotnik. Veliko del smo skupaj izdali, pri veliko delih je bila glavna recenzentka. Z njo skupaj smo debatirali in debatiral o rastlinah. Lani in letos, ko smo začeli snovati Scopolijevo leto je bila glavni vir znanja idej in še kaj. Scopoli je bil ena izmed tem, ki ga je poleg vsega ostalega obdelovala v zadnjih letih. Zato se ji bomo tudi s praznovanjem 300-letnice res simbolično - z zgodovino botanike poklonili.
Bila je pojem zgodovine botanike. Vedno je takoj odgovorila na vprašanja. Nekaj o njej smo zapisali ob njeni 70-letnici. Naj ji njene rastline cvetijo v trajen spomin. Te dni se bo razcvetel njej tako ljubi lepi čeveljc.
Iskreno se zahvaljujemo Marjetici Koper, njenemu osebju, ki je preko zime poskrbelo, da so naše sredozemske izgnanke ostale v zelo dobri rastni kondiciji. Hvala!
Zapustil nas je akademik prof. Dr. Boris Sket, v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani ga bomo ohranili v lepem spominu.
Ob 300-letnici rojstva zdravnika in znanstvenika, ki je na Kranjskem deloval kar petnajst izjemno ustvarjalnih let in v tem času objavil svoja najboljša dela, je Občinski svet Občine Idrija na pobudo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Muzejskega društva Idrija, leto 2023 razglasil za SCOPOLIJEVO LETO.
Foto: B. Ravnjak
Na današnji dan 29.3.2023 mineva 250 let od rojstva Franca Hladnika ustanovitelja in prvega vodje Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Njemu v spomin je zacvetel tudi Hladnikov volčič poimenovan po njem.
Foto: J.B.
Letos bomo praznovali 300 letnico rojstva Janeza Antona Scopolija (3 Rodil se je 3. junija 1723 (po nekaterih podatkih pa 13. junija) umrl pa je v Pavii 8. maja 1788. Od 1754 do 1769 je deloval v Idriji. Je naš največji na polihistor tedanjega časa in tudi utemeljitelj Linnejeve botanike pri nas.
Ko zacvetijo zvončki, narava praznuje. V Sloveniji vsako leto praznuje v izobilju. Obiščite Botanični vrt Univerze v Ljubljani, kjer se vrt ponovno barva v belino, ki jo predstavljajo navadni mali zvončki. Njim se pridružujejo druge, še zimske rastline: jarice, različne vrste telohov iz Slovenije in na najtoplejših mestih vrta tudi že prvi žafrani.
Slovenska turistična organizacija (STO) je na socialnem omrežju TikTok objavila posnetek o džungli v Sloveniji, ki je posnet v tropskem rastlinjaku. Posnetek si lahko ogledate na TikTok-u:
Ko smo leta 2010 izbirali datum za odprtje rastlinjaka, smo se odločili, da z njim počastimo tudi dan človekovih pravic. Tropski rastlinjak ob koncu praznovanja 200 letnice botaničnega vrta je pomenil vsaj malo tistega napredka, ki bi ga vrt moral doživeti že leta 1974, ko je bil na sedanji lokaciji na Ižanski cesti 15 zmanjšan zaradi posega železnice vanj. Tako kot v človekove pravice smo verjeli tudi, da se bo s tem odprtjem spremenil odnos do vrta znotraj matične ustanove Oddelka za biologijo in tudi Biotehniške fakultete. Verjeli smo, da je to nov začetek in bo s tem vrt pridobil na pomenu. Da se bo končno začel širiti tudi na novi lokaciji pod Rožnikom, kjer je bil zgrajen vhodni objekt, vendar ga zaradi pomanjkanja sredstev in volje znotraj predvsem Oddelka za biologijo nismo dobili v uporabo. Tam je bil leta 2000 zasajen večji nasad japonskih češenj, darilo države Japonske Sloveniji, kot simbolno dejanje pred začetkom vzpostavitve Japonskega veleposlaništva v Ljubljani.
Alan Street, ko sem danes odprl Garten praxis mi je postalo jasno, zakaj zadnji moj mail Alanu ni dobil odgovora. Res super vrtnar kar potrdijo vsi zapisi v angleški literaturi, se je poslovil v 65. letu starosti in to 1. oktobra letos.
Lutkovno gledališče Ljubljana je pripravilo predstavo v koprodukciji z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani z naslovom Izginjajoči svet. Več o sami predstavi in terminih predstave si preberite na:
http://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1034-Izginjajoci-svet
V ponedeljek (23.10.2022) in torek (24.10.2022) zopet selimo rastline v Koper. To kar se dogaja z Botaničnim vrtom je nacionalna katastrofa. 212 let stara ustanova se mora sama boriti, da rastline sploh preživijo. Porušili so ji vhodni objekt na novi lokaciji in rastlinjak na Večni Poti.
V letu 2022 Biotehniška praznuje 75-letnico delovanja, čeprav so nekateri programi in organizacijske enote še starejše, študij biologije poteka na Univerze v Ljubljani vse od 1919, Botanični vrt Univerze v Ljubljani pa kot najstarejša kulturna, znanstveno in izobraževalna ustanova v Sloveniji neprekinjeno deluje vse od leta 1810.
Foto: B. Ravnjak
Povezava Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani z Botaničnim vrtom Univerze na Dunaju aktivno poteka že od leta 1812.
V senci raziskovalnih zbirk v zaprtem delu botaničnega vrta že cvetijo prve ciklame. Zbirka je predstavljena tudi v knjigi Genus Cyclamen, ki jo je izdal Kew Gardens skupaj z Cyclamen Society. V zadnjih letih smo prav na osnovi raziskav te zbirke objavili nekaj znanstvenih člankov.
V starem rastlinjaku si lahko ogledate razstavo ciklam.
¡ESTABLECIMIENTO CON TRADICIÓN Y CONOCIMIENTO DESDE 1810!
CELEBRA EL JARDÍN BOTÁNICO - ¡GUARDIÁN DE LA BIODIVERSIDAD DURANTE 214 AÑOS!
