Ob podiranju rastlinjaka na Večni poti v letu 2020 se je na Botanični vrt UL vršil velik pritisk, da umakne novico o tem iz družbenih omrežij. Sledil je zelo žolčen sestanek in potem izsiljena skupna izjava za medije, ki govori, kako se bo fakulteta potrudila in rešila stisko Botaničnega vrta v prihodnje.
Ko se je podrlo še vhodni objekt na novi lokaciji pod Rožnikom (2021, 2022) pa se je na to povsem pozabilo. Tam ni več sledu o dolgoročni strategiji širitve vrta, ki je nastala zaradi prvega posega železnice v vrt leta 1974. Ker se na novi lokaciji nič več ne vidi, so vsi akterji na to pozabili, še celo obratno - vrtu so očitali da nima strategije. V štirih letih se ni nič konkretnega zgodilo. Le vrt so hoteli še naprej utišati. Zato so Botanični vrt znotraj BF uvrstili kot profitni center, mu dali komisijo za upravljanje. Le ta naj bi v resnici utišala njegovo dejavnost v javnosti, jo omejevala, da ne bi porabljal preveč na trgu pridobljenih sredstev, kar je bilo vidno na vseh dosedanjih sestankih. Botanični vrt pa tako kot pred korono tudi po koroni zopet 2/3 sredstev dobi na trgu in to za osnovno dejavnost. Botanični vrt UL je v tem času sam obnovil zahtevni postopek za dva svetovna certifikata, dobil mednarodne projekte (LIFESEEDFORCE, Wollemia metacollection, ENSCONET) in je v svetovni špici. Kljub temu je to ednini botanični vrt znotraj EU in Balkanu, ki je profitni center in ima komisijo za upravljanje vrta. Noben Botanični vrt ni v taki situaciji. Pred kratkim smo obiskali botanični vrt v Beogradu in Zagrebu in se tam prepričali kako vrtova cenijo in jih v celoti financirajo kader in dejavnost s strani države. V Evropi pa so tudi po izjavi sekretarja svetovne organizacije botaničnih vrtov vsi vrtovi od 95 do 99 % financirani s strani države ali lokalne skupnosti (Studio ob 17. 14. 5. 2024, https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175045685).
Botanični vrt mora sedaj vsako leto iz svojih sredstev plačati selitev in najem rastlinjakov v Marjetici Koper in sam se od leta 2020 bori za možnost, da bi prišli do novega rastlinjaka za sredozemske rastline in sočnice. Še celo več, o tisti obljubi, da so obudili idejo o vrtu pod Rožnikom, nihče niti slišati noče več.
Vmes se je zgodila še umestitev drugega tira do Ivančne gorice, ki zopet znatno posega v vrt. Vsi akterji iz fakultete in UL pa samo spremljajo situacijo, kot to običajno zapišejo. Sami smo morali spomladi letos začeti s peticijo in se zopet sami borimo, da ne bi prišlo do posega železnice v vrt. Ne vemo kaj se bo zgodilo, zadeve pa se zelo hitro odvijajo (Delo 11 in 13. 10 2024) (https://www.delo.si/novice/slovenija/drugi-tir-do-ivancne-gorice-postaja-realnost). Res je sramotno, da se 214 let stara najstarejša pedagoško-raziskovalna ustanova z neprekinjenim delovanjem pri nas, sama bori za svoje preživetje, tako s financiranje s trga, kot za ohranitev svoje dejavnosti.
Zato smo zelo hvaležni slovenski javnosti, ki nas je s podpisi ob peticiji - Ohranimo Botanični vrt UL, podprla. Prav tako so nas podprle različen ustanove med njimi Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije in drugi, Poleg tega so nas podprle številne sorodne ustanove iz tujine. Z individualnimi podpisi se bližamo številki 10 000.
Sredozemske rastline in sočnice - izgnanke, bomo jutri in v torek zopet prevažali na prezimovanje v Koper. Sami se lahko prepričate med 7:30 h in 10h jutri in v torek, kako tlačimo rastline v priklopne kamione, da uspemo vse v dveh prevozih naložiti in odpeljati. Noben botanični vrt v EU ali na Balkanu kaj takega ne počne.
Vodja Botaničnega vrta, znan. svet. Dr. Jože Bavcon
