Z zgodovino rastlinjakov v Tivoliju in sredozemskimi rastlin ter opisi se lahko seznanite ob Tivolskem rastlinjaku. Tam si lahko ogledate tudi preko 50 let stare sredozemske rastline posajene v velikih loncih. Predstavitev je na ogled preko celega poletje do preselitve rastlin v rastlinjak.
Kultura gojenja sredozemskih rastlin ni doma le v sredozemskih deželah, ampak tudi drugje. Za začetek zapišimo, da podnebje z značilnostmi vročih in suhih poletij, s padavinami jeseni in pozimi in še v zgodnji pomladi ni značilno le za naše Sredozemlje. Podoben tip podnebja je tudi drugod, na podobnih legah po svetu. Sredozemsko rastlinstvo, sicer druge vrste, a s podobnimi prilagoditvami, raste na določenem delu v Avstraliji, na delu vzhodne Azije, v južni Afriki, Čilu, Kaliforniji, na Kanarskih otokih, če naštejem le najbolj znane. Veliko takih rastlin iz omenjenih predelov sveta najdemo tudi v našem Sredozemlju. V Sloveniji skoraj ni pravega sredozemskega rastlinstva, ker dežela leži malo preveč severno, po drugi strani pa je naša obala večinoma flišna. Taka podlaga je hladnejša od apnenca, ker zadržuje več vode. To še dodatno vpliva, da v najhladnejšem delu leta te rastline tod komaj uspevajo sredozemske rastline. Kljub temu v naših obalnih krajih v mestnem okolju vseeno lahko gojimo večino sredozemskih rastlin, če jim le zagotovimo ustrezne razmere.
Za gojenje so to nezahtevne rastline, saj v notranjosti poleti potrebujejo le čim več sonca in takrat tudi vode, ustrezno veliko posodo, kar je skoraj vse. Presajamo jih na nekaj let. Po potrebi jih spomladi ali že jeseni nekoliko obrežemo, za nekatere tudi to ni potrebno, za vse drugo pa rastline poskrbijo same. Nekoč, ko centralno ogrevanje še ni bilo tako razširjeno, je bilo dovolj prostora za te rastline. Mrzli in svetli hodniki ter sobe so bili kot nalašč za prezimovanje. Z ogrevanjem vseh delov hiše pa smo jim skoraj odvzeli prostor. V preveč ogretih prostorih se pozimi ne počutijo dobro; prehitro začno rasti in potem zgubijo čvrstost in bleščavost, ki je značilna zanje. Tudi škodljivci so pogostejši. Zaradi vednozelenosti so listi zelo dovzetni za ščitaste uši, poleg njih se pojavljajo še sajasta plesen, v drugem delu zime pa jih napadejo tudi razne druge uši. Če rastline ustrezno oskrbujemo, stalno pregledujemo in sproti uničujemo nadležneže, so to vedno najmanj zahtevne rastline. Nekatere med njimi kar dobro prenesejo celo pomanjkanje svetlobe, le spomladi so slabšega videza. Za skromno oskrbo tudi mnogo vračajo: vednozelenost, prijetenj vonj in pri mnogih obilno poletno cvetenje, pri nekaterih že zgodnje pomladansko cvetenje, nekatere imajo uporabne in okusne plodove, ki se jim težko upremo. To so tudi rastline, ki jih večinoma uspešno oblikujemo v različne oblike, figure – kar širše imenujemo topiarije ali pa čisto preproste lepe kroglaste ali stožčaste vednozelene krošnje. Za plezave lahko uporabimo različnim oblikam prilagojene opore.
O sredozemskih rastlinah in rastlinjakih si lahko preberete tudi v knjigah: TROPSKI RASTLINJAK V LJUBLJANI in SREDOZEMSKE IN TROPSKE RASTLINE
