Rastlinjak v Tivoliju bo namenjen vsem, ki bi radi spoznali 
nekaj rastlin iz toplejših, predvsem tropskih predelov in nekaj tistih, ki rastejo na s hranili revnih tleh. Te so poznane kot mesojedke. Prav nič strašne niso, kot morda nakazuje ime. So povsem nežne rastline, ki pomanjkanje hranil v tleh nadomeščajo tako, da mestoma v različne pasti ulovijo kakšno žuželko.
Spoznali boste lahko nekatere uporabne rastline (ananas, vanilijo..) in si ogledali še čudovito medinilo, perujski oleandrovec in pisano obarvane rastline tropske podrasti.
Vstop v rastlinjak je prost.
Nekaj rastlin, vzgojenih v botaničnem vrtu, bo tukaj možno tudi kupiti.
Odpiralni čas: Vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki), razen ponedeljka: 12-16:00 h. V juniju, juliju in avgustu je rastlinjak Tivoli odprt do 18 ure. Začasno zaprt!
Naslov: Cesta 27. aprila 2
Do rastlinjaka Tivoli se sedaj lahko pripeljete tudi z mestnim kolesom (št. postaje 26 Škrabčeva ulica 2). Od rastlinjaka Tivoli pa lahko greste z mestnim kolesom tudi do botaničnega vrta. Postaja je na Špici (št. postaje 22 Prule 8).
Botanični vrt in Tivoli – 200 let stara zgodbica!
Ob nastanku Ilirskih provinc je Franc Hladnik (1773-1844), ustanovitelj Botaničnega vrta- Vrta domovinske 
flore, dobil dve možnosti za njegovo postavitev: prvo ob Grubarjevam prekopu ob Karlovškem mostu (kjer vrt deluje še danes) in drugo nekje na območju današnjega Tivolija. Odločil se je za že kultivirano zemljišče ob prekopu. Kmalu pa so se pričele razprave o oddaljenosti vrta, ki so se v zgodovini velikokrat ponavljale. Tako je bil Tivoli večkrat resna možna lokacija za preselitev vrta.
Pred in takoj po Ljubljanskem potresu (1895), so se razprave nadaljevale in ponovno vzniknile po drugi svetovni vojni.V 200 letni zgodovini Botanični vrt nikoli ni prišel do Tivolija. Z 200 letnico Ilirskih provinc pa je simbolično le prišel na prvotno lokacijo. Botanični vrt v Ljubljani tako 200 letnico neprekinjenega delovanja simbolično začenja v Tivoliju.
Nekatere zgodbice so kratke, druge so daljše. Zgodbica o Botaničnem vrtu v Tivoliju tako praznuje že 200 letnico!
Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani: http://www.botanicni-vrt.si/
Zavod za turizem Ljubljana: www.visitljubljana.si
(prej Zavod Tivoli zdaj) Šport Ljubljana: www.sport-ljubljana.si
Govor ob odprtju rastlinjaka Tivoli za ogled
Ko se kamenčki v mozaiku počasi sestavljajo slika dobiva svojo podobo. Zgodbica o botaničnem vrtu v Tivoliju ima kar že dvestoletno zgodovino. Ne bom navedel vsega le nekaj zanimivosti iz te častitljivo dolge in nikoli uresničene ideje.
Naj navedem nekaj opornih točk. 14 oktobra je bil podpisan Šembrunski mir in nastale so Ilirske province z glavnim mestom Ljubljano. Ker se je tedaj začelo razvijati tudi visoko šolstvo je bil kot sestavni del tega tudi botanični vrt. Bil je nujno potrebna ustanova za potrebe medicinskega študija. Že v letu 1809 je Franc Hladnik po rodu Idrijčan dobil dve lokaciji za botanični vrt. Ena je bilo vojaško zemljišče, kjer so gojili krompir ob Karlovški cesti ob mostu čez Gruberjev prekop, drugo pa je bilo na območju današnjega Tivolija. Odločil se je za prvo, kjer vrt deluje še v današnjem času. Razprave o tem, da je vrt preveč oddaljen od mesta so se vrstile. Zelo močne so bile pred letom 1884 kot je zapisal W. Voss v delu Botanika na Kranjske Zato je narisal natančen načrt vrta, da bi ostal za zgodovino, če bi vrt morda preselili. Pred in po ljubljanskem potresu 1895 so bila zopet zelo resna razmišljanja na mestnem svetu. Pa je vrt vseeno ostal tam.
Po drugi vojni je bila zopet resna razprava o preselitvi vrta tokrat pod cekinov grad v Tivoli. Zopet in prišlo do preselitve, ampak so vrt na tedanji lokaciji povečali na 2,3 ha. Leta 1974 je ob tem, da je vrt postal vkleščen v mesto in da ga je prestavitev železnice še skrčila, padla odločitev o novem vrtu nasproti živalskega vrta. Vrt je do današnjih dni ostal na istem mestu ob Gruberjevem prekopu.
Botanični vrt v zadnjih petnajstih letih zelo dobro sodeluje z mestom in tako kot v evropskih prestolnicah postaja pomembna prepoznavna točka mesta. Že leta 1996 smo tedaj še z Oddelkom za turizem izdali prvo zgibanko o vrtu, katerim jih je sledilo še kar nekaj vedno obsežnejših. Večino obnove vrta v omenjenem obdobju je bila narejena s sredstvi MOL. Vrt pa je to tudi vračal s tem, da je vrt dostopne vsem meščanom in se v njem odvijajo različne dejavnosti, predstavljamo pa ga tudi v tujini. Z letom 2007 so, v deželi vrtov in hortikulture - Angliji, botanični vrt iz Ljubljane uvrstili med 178 svetovno pomembnih zgodovinskih vrtov in to objavili v zelo prepoznavni knjigi.
V letošnjem letu se je mozaik dogodkov povezanih z vrtom in mestom zelo izpopolnil.
Maja je g. župan Zoran Janković odprl nov most na špici, ki je vrt neposredno povezal z mestom. Tako je nastal del najlepše sprehajalne aleje v senci dreves ob Ljubljanici vse od Tromostovja do vrta. Poleti, koncem julija smo se Zavodom za turizem Ljubljana prvič uradno zapeljali od Filipovega dvorca do botaničnega vrta. Vzpostavljena je rečna povezava. Z vzpenjačo se je možno povzpeti na grad in se peš spustiti do vrta in tam stopiti na ladjico in nazaj v mesto.
Ker so bile povezave že narejene je bil skok v Tivoli lahek in le del mozaika v prizadevanju mesta, da naredi čim več zelenih in prijaznih točk. Odločitev gospoda župana je bila tako hitra in pritrdilna, da je bilo preprosto potrebno nekaj narediti. Poveza treh voljnih, da nekaj storijo Zavoda Tivoli, ki je lastnik rastlinjaka, Zavoda za turizem, ki je prispeval sredstva za najnujnejšo obnovo in botaničnega vrta oddelka za biologijo Biotehniške fakultete je potem omogočila, da se je tako dobro namerna in hitra odločitev uresničila.
Čeprav majhna ekipa vrta je s svojo učinkovitostjo dokazala da je možno tudi z malimi sredstvi nekaj narediti, zato se vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem. Tivolski rastlinjak je skupaj z Živalskim vrtom, ki letos praznuje 60 letnico delovanja, tako le eden izmed kamenčkov v mozaiku Ljubljane prijaznega mesta. Nenazadnje je ob Živalskem vrtu že tudi v zimskem času rastlinjak sredozemskih rastlin, ki se ga je po predhodni najavi možno ogledati, aprila in maja pa je tam čudovit cvetoč nasad japonski češenj, darilo države japonske Sloveniji.
Zavod za turizem s katerim že vrsto let dobro sodelujemo, je najavo dvestoletnice botaničnega vrta in Ljubljano kot svetovno prestolnico knjige predstavil kot dva izmed pomembnih dogodkov v letu 2010. Angleži in drugi obiskovalci so bili navdušeni nad našimi vsepovsod rastočimi rastlinami - navadnimi malimi zvončki, ki jih je zmajček pridno delil po razstavišču. To simbolično darilo boste ob prihajajoči dvestoletnici neprekinjenega delovanja tudi dobili. Že 200 let stara zgodbica o Botaničnem vrtu v Tivoliju se bo s povabilom g. župana tako vsaj simbolno uresničila. Gospodu županu predajam besedo, da to delo simbolno uresniči.
Jože Bavcon
Dogodki, ki so se odvijali v rastlinjaku Tivoli:
- Od 3.decembra je bila v rastlinjaku na ogled še razstva Charles Darwin: 200-letnica Darwinovega rojstva (12. februar 1809) in 150-letnica izida njegove knjige O izvoru vrst z naravnim izborom (24. november 1859). Razstava se je že končala.
- Od 15. junija do 15. septembra 2010 je bila na ogled razstava likovne kolonije. Nastala dela so bila tudi naprodaj. Izkupiček od prodaje bo namenjen Botaničnemu vrtu za njegovo delovanje.
- Četrtek, 21. april – ponedeljek, 25. april 2011: 1. Mednarodna razstava orhidej
- Mesojede rastline so bile v rastlinjaku Tivoli do konca leta 2011 Sedaj si jih lahko ogledate v tropskem rastlinjaku.
