ALPSKI BOTANIČNI VRT VRT JULIANA (PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE)
BOTANIČNI VRT UNIVERZE V MARIBORU
PARK SPOMINOV IN TOVARIŠTVA TIŠINA
VRT ZDRAVILNIH IN AROMATIČNIH RASTLIN (INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE)
BOTANIČNI VRT UNIVERZE V LJUBLJANI
Mreže vrtov in njih pomen
V Evropski Uniji, katere člani postajamo s 1. majem, se nahaja 424 botaničnih vrtov, v svetu pa že preko 2000. Botaničnih vrtovi v Evropi in svetu postajajo za razliko od drugih inštitucij, ki se vedno bolj specializirajo, vse bolj ustanove s širokim spektrom delovanja. V njih se poizkuša podati čimbolj celovit pogled na rastlinski svet. Vrtovi se ukvarjajo prav z vsem kar je povezano z rastlinami. Prav zaradi tega vrtovi postajajo vedno bolj pomembne najširši javnosti odprte ustanove. Pomembno vlogo imajo pri ohranjanju rastlinskih vrst in njihovih rastišč, okoljski vzgoji, znanstvenih raziskavah, etnobotaniki, pri razvoju sodobnega turizma in sodelujejo pri izvajanju različnih konvencij držav pogodbenic (Bernske, Ramsarske, Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), Konvencije za zaščito svetovne kulturne in naravne dediščine, Alpske konvencije ter Konvencije o biološki raznovrstnosti). Zato ne preseneča podatek, da vsako leto vrtove EU obišče preko 50 milijonov obiskovalcev, ki v njih lahko vidijo nad 50 000 vrst višjih rastlin.
Botanični vrtovi se danes združujejo v tako imenovane nacionalne mreže botaničnih vrtov in te se zopet združujejo naprej na nivoju EU. Tudi izven EU obstojajo različne nacionalne in mednarodne mreže vrtov, ki se še vse skupaj povezujejo v mednarodna združenja botaničnih vrtov. Eno izmed takih je BGCI (Botanic gardens conservation international) ustanovljeno leta 1987 katerega naloga je med drugim tudi ta, da bi koordiniralo globalno mrežo botaničnih vrtov. V to organizacijo je danes vključenih preko 500 botaničnih vrtov iz 111 držav. Tudi Slovenija je med njimi. V EU po posameznih državah že obstajajo mreže vrtov, ki so različno stare od 1979 pa do šele pred nekaj leti ustanovljenih. V njih je različno število vrtov, ki sodelujejo znotraj nacionalnih mrež: Avstrija (15) , Belgija (19), Danska (3), Finska (5), Francija (76), Grčija (2), Irska (11), Italija (51), Nemčija (78), Nizozemska (14), Portugalska (8), Španija (12), Švedska (4), Velika Britanija (60). Vse te mreže vrtov sestavljajo Konzorcij botaničnih vrtov EU. Znotraj tega se sedaj formira še dodatna mreža IPEN (International Plant Exchange Network) mednarodna mreža za izmenjavo rastlin, ki naj bi na osnovi Konvencije o biološki raznovrstnosti utemeljila izmenjavo rastlin. Po tej konvenciji ima država pravico uvesti omejitve pri izmenjavi rastlin, preko te mreže pa bi se s sledljivostjo rastlin v neprofitne namene to vseeno lahko izvajalo, seveda ob upoštevanju določenih pravil. Vsak vrt bi dobil določeno številko in prav tako bi bila vsaka rastlina, ki bi se izmenjala v obliki semen ali kot živ material označena poleg številke vrta še s številko za posamezno vrsto. Na ta način bi bila zloraba tako pridobljenih rastlin onemogočena, državam bi ostala pravica do razpolaganja z naravnim bogastvom, ki ga predstavljajo rastline in se ga večina držav še kako zaveda, hkrati pa bi posamezni vrtovi lahko prišli do rastlin, da jih predstavijo v svojih zbirkah ali pa jih uporabljajo za nadaljnje raziskave. Za vse ostale morebitne druge namene pa bi o tem zopet moral odločati matičen vrt, oziroma država. Prav tako, če bi se z raziskavami pokazala kakršnakoli materialna korist, bi o njej najprej moral odločati matični vrt, oziroma država v kateri se vrt nahaja. Za začetek je predvideno, da se to mrežo najprej izvede na nivoju EU kasneje pa se jo širi navzven. Namen je, da stroka pred politiko uredi stvari in jih politikom ponudi že izdelane, da ne bi potem prihajalo do različnih absurdov. Za sedaj je v to mrežo z že izdelanimi pravili pristopilo 100 botaničnih vrtov.
Botanični vrtovi svoje aktivnosti in delo primerjajo, predstavljajo in usklajujejo na kongresih tako evropskih kot svetovnih in na številnih mednarodnih simpozijih. Tako je bil v letu 2000 na drugem evropskem kongresu Eurogard II v Las Palmasu na Gran Canarii po nekajletnem usklajevanju sprejet Akcijski načrt za botaničen vrtove EU, na svetovnem kongresu istega leta pa še Mednarodni načrt za botanične vrtove sprejet v Ashevillu (ZDA).
Z vstopom Slovenije v EU smo tudi mi postali za Botanične vrtove EU pomembni saj konzorcij vrtov pomeni usklajevanje interesov znotraj EU in seveda tudi ustrezen pritisk na različne politične ustanove znotraj EU. Prav tako pa se za sodelovanje z nami zanimajo tudi države pristopnice skorajšnje nove članice, predvsem je bil izkazan močan interes baltskih držav, ki so tudi že organizirane v baltsko mrežo botaničnih vrtov. Vsekakor je povezovanje znotraj posamezne države pomembno za nastopanje navzven. Prav zaradi tega sem to pobudo, ki sem jo dobil na Evropskem kongresu s strani Konzorcija botaničnih vrtov EU lani v Bruslju hkrati s prošnjo za predstavitev IPEN mreže prenesel v Slovenijo. Ker samo botaničnih vrtov v Sloveniji ni na pretek, sem se po posvetovanju s predstavniki nekaterih vrtov v državah znotraj EU odločil, da k sodelovanju v mreži vrtov za Sloveniji tako povabimo vrtove v širšem smislu, ki niso samo strogo botanični vrtovi. Na skupnem sestanku smo ugotovili, da interes za neformalno sodelovanje znotraj mreže botaničnih vrtov in arboretumov v Sloveniji obstaja in tako smo ustanovili neformalno mrežo botaničnih vrtov in arboretumov, ki bo z vstopom Slovenije lahko sodelovala z mrežami vrtov in tudi s posameznimi vrtovi, kar na različne načine, čeprav še brez mreže že poteka vrsto let.
Literatura:
Wyse Jackson, P.S. and Sutherland, L.A., 2000: International Agenda for Botanic Gardens in Conservation. Botanic Gardens Conservation International, U.K. 1-56.
Cheney, J., Navarrete Navarro, J., and Wyse Jackson, P.S., 2000: Action plan for Botanic Gardens in the European Union. Scripta Botanica Belgica, vol. (19) 1-68.
Prvo zasedanje razširjenega konzorcija botaničnih vrtov EU v Kraljevem Botaničnem vrtu Edinburg na Škotskem. |
||
Kraljevi Botanični vrt Edinburg na Škotskem. |
Konzorcij botaničnih vrtov EU v razširjeni sestavi
Konzorcij botaničnih vrtov EU je relativno mlada ustanova, saj praznuje šele deseto obletnico, vendar je po svoji aktivnosti izredno močan in dejaven. Nastal je iz nacionalnih mrež botaničnih vrtov, ki so kot neformalne povezave delovale že dolgo. Potrebe za ustanovitev konzorcija so narekovale nove razmere, vse večja vloga botaničnih vrtov v najširši javnosti, številne konvencije (Konvencije o biološki raznovrstnosti, evropske in druge zakonodaje, Habitatna direktiva, Bernska, Cites in Ramsarska konvencija), ki se nanašajo na rastline in jih je ravno preko botaničnih vrtov možno razširiti v javnost ter jih tako tudi uresničevati. Konvencije same brez udejanjanj njihovih načel ne pomenijo nič. Za dosego skupnih ciljev in skupne strategije botaničnih vrtov pa je potrebno skupno usklajevanje in sledenje novim izzivom in hitro reagiranje, da skozi delo v vrtovih lahko čimveč od navedenega predstavimo najširši javnosti.
Konzorcij je tako telo znotraj mednarodne organizacije botaničnih vrtov (Botanic Gardens Conservation International), kjer so tudi najbolj razviti vrtovi, vendar pa je iz vsake države v konzorciju lahko samo en predstavnik nacionalne mreže vrtov. Z širitvijo Evropske unije je tudi konzorcij sprejel odločitev o privzemu novih članic. Starejši člani konzorcija, ki tukaj delujejo že od ustanovitve, so priznali, da se jim je ta naloga zdela težka, ker niso verjeli ali bo delo s tako raznoliko skupino, ki jo tudi še niso prav dobro poznali, sploh teklo. Po prvem sestanku, ki je potekal v začetku decembra od petka do nedelje v Edinburgu na Škotskem, pa so priznali, da so bili prav prijetno presenečeni nad pripravljenostjo in delom tudi novih pridruženih članic. Čeprav je sedež konzorcija v Kew gardens v Londonu, kjer je tudi sedež mednarodne organizacije botaničnih vrtov, pa je sestanek vsakokrat drugje, v drugi državi, da se tudi na ta način omogoči praktična izmenjava mnenj, izkušenj in preverja delo.
Izredno intenzivna izmenjava mnenj in predstavitev novih načrtov glede varstva rastlin na nadomestnih rastiščih v vrtovih, je pokazala potrebo po čimprejšnji vzpostavitvi posebne mednarodne mreže za izmenjavo rastlinskih materialov (IPEN - International Plant Exchange Network). Ta bo zagotavljala sledljivost le tega, predvsem pa onemogočala, da bi preko te mreže lahko prihajalo do komercialnega izkoriščanja. Del vrtov je v to mrežo že povezan. V okviru delovanja konzorcija botaničnih vrtov je leta 2000 nastal Akcijski plan botaničnih vrtov EU, ki je natisnjen dokument. Na sestankih se preverja in ocenjuje njegovo izvajanje in tudi sprejema dopolnila. Konzorcij na vsake tri leta od leta 1997 organizira kongrese evropskih botaničnih vrtov, kjer pa so povabljeni predstavniki vseh vrtov, tudi izven Evrope, da prikažejo svoje raziskovalno in izobraževalno delo v vrtovih. Od leta 2000 naprej še posebej organizirajo dodaten kongres za pedagoško-izobraževalno delo v vrtovih tako, da jih je bilo do sedaj že pet: trije za raziskovalno področje in dva za pedagoško izobraževalno delo. Poleg tega so tukaj še številne konference, tako da je izmenjava med vsemi vrtovi, poleg tiste že tradicionalne preko izmenjave semen rastlin, tudi konkretna v medsebojnih pogovorih in dogovorih na takih srečanjih.
Vsekakor delo v konzorciju Botaničnih vrtov tudi za našo državo pomeni nove naloge in nove vzpodbude. Ohrabrujoče je to, da smo po strategiji povsem primerljivi z vrtovi EU, po kadrih, financiranju in infrastrukturi v vrtovih pa smo na samem repu, v tem pogledu nas krepko prekašajo celo manj razvite baltske države, ki se po sami strategiji dela z razvitimi težje primerjajo, v vsem ostalem pa so povsem primerljive. Žal pa to ni krivda naših vrtov, ampak tistega, ki bi to moral financirati - države in njenih ustreznih ministrstev.
POROČILO MREŽE BOTANIČNIH VRTOV IN ARBORETUMOV SLOVENIJE |
ZAPISNIKI SESTANKOV EVROPSKEGA KONZORCIJA BOTANIČNIH VRTOV |
POROČILO (SOLUN, JUNIJ 2005) | |
POROČILO (LUKSEMBURG, DECEMBER 2005) | ZAPISNIK SESTANKA (LUKSEMBURG, DECEMBER 2005) |
POROČILO (PARIZ, DECEMBER 2006) | ZAPISNIK SESTANKA (DUBLIN, JUNIJ 2006) |
ZAPISNIK SESTANKA (PARIZ, DECEMBER 2006) | |
ZAPISNIK SESTANKA (BORDEAUX, DECEMBER 2008) |
Jože Bavcon