V Botaničnem vrtu že od leta 1997 zaman čakamo na to, da bi od države dobili sredstva za dokončanje rastlinjaka ob biološkem središču na novi lokaciji Botaničnega vrta. Ob tem je potrebno poudariti, da sedanji vrt nima niti ustrezne kadrovske zasedbe (samo pet zaposlenih, razen vodje vrta nima financiranega niti enega človeka z visoko izobrazbo, glede na dejavnost ima štiri do petkrat premalo ljudi primerljivo z evropskimi vrtovi ali celo z vrtovi v bivši skupni državi. Kot spomenik oblikovane narave je zaščiten samo na mestni ravni, precej mlajši vrtovi v sosednjih državah pa na državni ravni). Obnova 194 starega vrta, ene izmed najstarejših neprekinjeno delujočih ustanov pri nas in najstarejšega botaničnega vrta v jugovzhodnem delu Evrope, pa se vleče že devet let in še vedno ni končana. (Sedaj že pet let stoji dokončanje obnove notranjih prostorov, prepotrebne predavalnice za skupine, obnova kurilnice in rastlinjaka, ki tudi v prihodnjem letu ni predvidena.) Za novi vrt pa ni nobenega interesa.
Botanični vrt ima en sam rastlinjak iz leta 1955, ki ima komaj 180 m2 pokrite površine. Tudi ta je potreben temeljite prenove. Že vse od leta 1999 nam je KPL Rast omogočala, da smo del rastlin lahko prezimili v njihovem najetem rastlinjaku v Tivoliju, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Z letošnjim letom je ta možnost odpadla, ker celoten rastlinjak potrebujejo za svojo dejavnost. Rastlinjak ob biološkem središču je v nedokončanem stanju že več kot sedem let. Ob dograditvi vhodnega objekta v botanični vrt, ki pa je zaradi pomanjkanja prostorov v Biološkem središču že zaseden z drugo dejavnostjo, za dokončanje rastlinjaka ni bilo denarja. Kljub mnogim prošnjam je stanje ostalo nespremenjeno, le nedokončani objekt je že začel propadati. V letošnjem letu smo z nekajletnim varčevanjem in dobrim gospodarjenjem, dokončali omenjeni rastlinjak. Celotna investicija dokončanja objekta je vredna okrog 12 mil SIT. Kljub temu omenjeni rastlinjak predstavlja le dobrih 450 m2 površine, kar je dejansko še vedno sramotno za državo, prestolnico in univerzo, saj vsaka večja vrtnarija v državi premore že nekaj 1000 m2 rastlinjakov. Botanični vrt bi danes rabil za ustrezno predstavitev rastlin nekaj 1000 m2 rastlinjakov z zadostno višino, kjer bi bile tudi tropske rastline lahko primerno predstavljene.
Žal pa se dogaja, da za to ni posluha, tudi za dobro gospodarjenje z davkoplačevalskim denarjem ne. Če bi le vse, od države financirane inštitucije z javnim denarjem tako gospodarile, potem bi že zdavnaj lahko imeli tudi novi botanični vrt. Tako pa se dogaja, da nekateri v nekaj letih za isto stvar dvakrat dobijo državni denar tisti, ki pa bi ga nujno potrebovali in bi to koristilo res najširši javnosti, pa ne.
Dr. Jože Bavcon
Vodja Botaničnega vrta
Selitev rastlin v prezimovališče. Pri selitvi je zopet glavno vlogo odigralo KPL Rast Ljubljana, ki nam je s svojo mehanizacijo pomagalo rastline preseliti.
28. oktober 2004
28. oktober 2004
28. oktober 2004
28. oktober 2004
28. oktober 2004
28. oktober 2004
15. september 2020
15. september 2020
Septembra 2020 je bil rastlinjak porušen!
©FOTO: J. BAVCON
