Lepo pozdravljeni na današnji novinarski konferenci Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je pomemben del Biotehniške fakultete, zato sem kot dekanja fakultete želela povedati nekaj uvodnih besed. Botanični vrt deluje na isti lokaciji že več kot 210 let. Je najstarejša znanstveno-izobraževalna inštitucija, skoraj nemogoče se zdi, da je preživel tako Ilirske province, Habsburško monarhijo, kraljevino in Jugoslavijo ter da danes svoje poslanstvo nadaljuje ne samo v Sloveniji, ampak tudi Evropski uniji in širše.
V zadnjem letu sem ga večkrat obiskala in me vedno navduši z novo zgodbo, novo vsebino, novo rastlino, ki je pomembna za obiskovalce. Zgodbe so zanimive, ne samo za vrtčevske in šoloobvezne otroke, ki so bili in verjamem bodo tudi v prihodnje redni obiskovalci, ali kot učna snov za dijake in študente različnih fakultet Univerze v Ljubljani. Pomemben je za vse meščane Ljubljane, in za druge obiskovalce, tako domače kot tuje. Med sprehodom se v vrtu prepleta modernost s tradicijo, avtohtonost s podnebnimi spremembami, pa vendar se vsa nasprotja v naravi, ki nas obdaja uravnotežijo in v sobivanju z drugimi najdejo svoj prostor. Ta sposobnost sobivanja bi nas morala večkrat navdušiti tudi v našem vsakdanu.
Botanični vrt s povezovanjem in novimi vsebinami stremi k odličnosti in jo tudi dosega, tako s številnimi rastlinami, zbirkami, semensko banko, mednarodnim delovanjem, objavami v mednarodnem prostoru, v letu 2020 je dr. Jože Bavcon novosti o navadnih malih zvončkih predstavil v prestižni knjigi najstarejšega hortikulturnega združenje Royal Hortikulture society, dr. Blanka Ravnjak pa je Botanični vrt in Slovenijo predstavila v prestižni letni knjigi belgijskega dendrološkega društva in pa seveda s številnimi publikacijami v Sloveniji. V letu 2021 je po več letnih raziskavah izšla knjiga Avtohtone medovite rastline (bi omenili še soavtorje Blanka Ravnjak, Janko Božič in Jože Bavcon).
Čestitke za opravljeno delo v preteklem letu. Vse lepo pozdravljam in vam želim uspešno delo - seveda z željo, da se obiskovalci čim prej in v čim večjem številu vrnejo v Botanični vrt.
Prof. dr. Nataša Poklar Ulrih
Dekanja BF
Prav lep pozdrav vsem, tokrat zaradi razmer na videopovezavi. Naj povem še to da je vrt za obiskovalce odprt zunanji del stalno, rastlinjaki pa v skladu z odpiranjem muzejev in galerij.
Beseda kultura izvira iz priprave zemlje za rastline, ki jih človek goji že več kot 10 000 let. V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani se s tem, ko moramo za različne rastline pripraviti ustrezna okolja, da nam na majhni površini uspeva preko 5000 vrst vsak dan srečujemo. Vendar to ni dovolj, to svoje znanje skušamo tudi ubesediti in ga potem predstaviti domači in tuji javnosti. To vrt počne že 210 let in ravno ob koncu leta in v začetku novega smo bili v tem zopet zelo dejavni. To vam bomo skušali na kratko predstaviti v današnji videopovezavi.
dr. Jože Bavcon
Predstavitev
