Prizor 1
V lanskem letu smo praznovali 170 letnico rojstva botanika Alfonza Paulina (ki se je rodil 14. 9. 1853 v Leskovcu pri Krškem in umrl 1. 12. 1942 v Ljubljani). Bil je vodilni znanstvenik na področju rastlinoslovja na prelomu 19. do 20. stoletja. V Sloveniji lahko namreč govorimo o treh klasičnih obdobjih botanike do prve tretjine 20 stoletja in sicer Scopolijevo obdobje, Hladnikovo in nato Paulinovo obdobje. Botanični vrt Univerze v Ljubljani kot najstarejša raziskovalna, pedagoško izobraževalna ustnova skrbi, da se vedenje o naših pomembnih botanikih prenaša na mlade rodove. Vsi trije botaniki imajo svoja obeležja tudi v Botaničnem vrtu. Njihovo delo pa je predstavljeno tudi v monografijah izdanih v botaničnem vrtu. Vse knjige so dvojezične, kar pomeni, da to znanje širimo tudi v svet. Botanični vrt Univerze v Ljubljani je prav tako dal pobudo za praznovanje Scopolijevega jubileja v Idriji in Paulinovega v Krškem. Čeprav je bilo na začetku veliko skepse o uspešnosti praznovanja obeh jubilejov, sta obe praznovanji in z njima povezani dogodki uspeli. Prav na Paulinov rojstni dan je bil v Krškem simpozij. Takrat je Kulturno društvo iz Leskovca pripravilo tudi igrane prizore o Paulinovem otroštvu. Prav oni so bili tisti, ki so počastitev Paulinove obletnice načrtovali že prej in so tudi našo pobudo takoj podprli. Zato smo zelo veseli, da so danes člani kulturnega društva zopet v naši sredi in ob Paulinovi hiši iz leta 1897, kjer bodo odigrali nekaj prizorov iz Paulinovih časov.
Prizor 2
Alfonz Paulin je že leta 1989 izdal natisnjen seznam semen Index seminum, znanstveno publikacijo s katero pravi, da je vrt ponovno dvignil na Evropski nivo. Letos mineva že 135 let od neprekinjenega izdajanja te publikacije, ki danes izhaja v e-obliki. Kot knjižna oblika pa izhaja že od leta 2009. Prav ta publikacija je danes še kako pomembna saj z njenim obsežnim arhivom, ki ga hranimo v Botaničnem vrtu, lahko sledimo od kje je Paulin dobival rastline in katere rastline so iz tedanje Kranjske potovale v svet. Prav današnje raziskovalno in vsestransko naravovorstveno delo je dvignilo Botanični vrt UL na svetovno raven, tako da se danes nahaja v sami špici Botaničnih vrtov v svetu.
Prizor 3
Alfonz Paulin je leta 1898 napisal prvi slovenski učbenik Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol. Veliko je sodeloval tudi z različnimi šolami. Bil je strog a zelo dober učitelj. Botanični vrt UL tudi v danšanjem času izobražuje prav na vseh nivojih. Od vrtcev do Univerze in še za različne interesne skupine. Nekaj o tej dejavnosti bomo predstavili v nasledenjem sklopu.
Prizor 4
Paulin je bil zelo dejaven v naravovarstvu. Že zelo zgodaj je pisal o varovanju tako Krakovskega gozda, Barja in triglavskega območja. Kasneje je sodeloval v spomenici, kjer je bil glavni za področje botanike. Planince je prosil, da bi mu prinašali rastline za njegovo Floro. Vse in še več drugih naravovarstvenih dejavnosti izvaja Botanični vrt UL še v današnjem času.
Prizor 5
Med leti (1901-1936) je Paulin izdajal herbarijsko zbirko Flora exsiccata Carniolica, ki je temeljni kamen novejše slovenske floristike. Izhajala je v dolgem obdobju 35 let (1901-1936). Paulin je ob 100 letnici vrta 1910 zapisal, da ima vrt že preko 6000 rastlin. A seveda kljub temu mnoge od teh, ki jih imamo danes Paulin ni imel. Vendar pa se danes zdi, da v luči Kunminške deklaracije podpisane leta 2021, ki govori o sožitju človeka in narave, pri nas zanjo sploh ne vemo. Zakaj, bomo poskušali pojasniti v naslednji predstavitvi.
Prizor 6
Alfonz Paulin je sodeloval tudi pri Pleteršnikovem slovarju. Prispeval je mnoga gesla, si dopisoval s številnimi botaniki po Evropi, ki so ga zelo cenili. Sodeloval je tudi pri Flori Kamniških Alp, ki jo je napisal Hayek in prispeval opise rastlin tudi drugim avtorjem. Zato je prav, da se ga kot enega izmed nekdanjih vodij vrta ponosno spomnijamo ob naših dogodkih. Za vrnitev v Paulinove čase se še enkrat iskeno zahvaljujemo Dramski sekciji kulturnega društva Leskovec pri Krškem za popestritev današnjega dogodka in seveda vsem vam, ki ste prišli na tiskovno konferenco. Sedaj pa vabim k vašim vprašanjem.
