Spoštovani obiskovalci. Lepo pozdravljeni na današnji predstavitvi priložnostnih poštnih znamk iz serije Rastlinstvo - Vrtnice, ki so jo skupaj pripravili Pošta Slovenije, Botanični vrt Univerze v Ljubljani in Filatelistična zveza Slovenije.
Skladbo 'RUSKA FANTAZIJA', skladatelja Lea Portnoffa sta nam zaigrala Zoja Gašparič, violina in Rok Šalamun, harmonika, učenca Glasbene šole Moste-Polje. mentorici: Marija Grepo Sterle in Majda Hudelja
Rastline od nekdaj spremljajo človeka in njihovega pomena se človek zaveda tako ali drugače tudi podzavestno. So pa nekatere, ki so njegovo zgodovino še bolj zaznamovale. Ko se združijo bodikavost, lepota in vonjave, potem postane to rastlina za vse večne čase. Taki so šipki in njih izpeljanke - vrtnice.
K besedi vabim vodjo Botaničnega vrta doktorja Jožeta Bavcona, da pove nekaj pozdravnih besed.
Vrtnice so že v strem veku bile rastline, ki so jih častili in uporabljali.
Poznano je, da so Rimljani nasipali toliko cvetnih lističev na svojih zabavah, da je vse dišalo, včasih tako zelo, da so se ljudje od tega celo zadušili. Mamljivo cvetje je bilo tako stvar bogastva, razvrata in dišav, a prav zato je bilo in ostalo še toliko bolj vabljivo. Tudi Pošta Slovenije se je odločila, da bo predstavila nekaj te mamljive lepote.
K besedi vabim predsednika Filatelistične zveze Slovenije profesorja doktorja Petra Suhadolca, da nam predstavi letošnje izbranke.
Ob koncu starega Rima so vrtnice poleg velikih zabav postale tudi simbol prodajalk ljubezni, zato so jih menihi v srednjem veku dolgo skrivali kot samo rože za zdravilo. A lepota in bodičavost sta bila premočna. Predrla sta samostanske zidove in vrtnica je postala Marijina roža ali pa simbol trpljenja. Pot do slave je bila spet zagotovljena. Še celo več ob procesijah so zopet začeli potresati cvetne lističe vrtnic, podobno kot so to počeli že nekoč. Tudi v Sloveniji smo se že pred leti odločili, da bomo to imenitnico ponovno slavili in nastalo je društvo ljubiteljev vrtnic. K besedi vabim predstavnika Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije Matjaža Mastnaka, ki se z njimi še posebej rad ukvarja in kot sam pravi: vrtnice potrebujejo ljubezen in vrtnice ljubezen tudi simbolizirajo.
Zoja Gašparič in Rok Šalamon nam bosta zdaj zaigrala skladbo Adios Nonino, skladatelja Astorja Piazzolle.
Vendar, vsega tega ne bi bilo, če vrtnice ne bi imele tistih naravnih prednikov, ki so tako trdoživi, da v naravi preživijo vse mogoče razmere. Kako tudi ne, saj so to rastline severne polooble in zmernih klimatov, kjer je od tistega v vseh religijah tako opevanega tropskega rajskega vrta ostalo bore malo. A šipki kot da bi ohranili del tiste lepote raja. Takrat, ko zacvetijo, so to ponovno rajske poljane. Za nekaj besed o tem bi prosila vodjo Botaničnega vrta doktorja Jožeta Bavcona
Ko se vsa ta bodeča zgodovina vonjave in še nekaj našega združi in ko so vrtnice tiste, ki z vso lepoto pritegnejo domače žlahtnitelje, da se med tisoči in tisoči sort, ki so že bile in so tudi izginile, uspeli dobiti še kako novo različico, kot je to uspelo akademiku dr. Matjažu Kmeclu, potem je res skrajni čas, da dobijo mesto na znamkah in ponesejo ime Slovenije v svet.
Direktorico Pošte Slovenije Poslovne enote Ljubljana gospo Karmen Hauc prosim, da nam predstavi znamke iz letošnje SERIJE RASTLINSTVO.
Predstavnico Pošte Slovenije, gospo Karmen Hauc prosim, da sedaj še podeli spominske albume:
- gospe Štefki Kučan
- predsedniku Filatelistične zveze Slovenije profesorju doktorju Petru Suhadolcu
- predstavniku Društva ljubiteljev vrtnic Matjažu Mastnaku
S slovensko pesmijo, Prinesi mi rože, skladatelja Borisa Kovačiča, ki nam jo bo na harmoniko zaigral Rok Šalamun, zaključujemo današnjo slovesnost Hvala vsem sodelujočim pri njeni pripravi in izvedbi ter vsem, ki ste se slovesnosti udeležili, po zadnji glasbeni točki pa vas lepo vabim še na druženje ob manjši pogostitvi.
