Botanični vrt Univerze v Ljubljani, nadaljuje svojo mednarodno prepoznavnost matične Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani in Slovenije v svetu. Na 9. evropskem kongresu botaničnih vrtov EUROGARD v Budimpešti je poleg dveh predavanj (o Jegličih v Sloveniji in Terapevtskem vrtu), ki predstavljajo samo del naših raziskav v času med prejšnji in sedanjim kongresom. Vrt sodeluje v različnih projektih in v različnih mednarodnih povezavah, ne le v Evropi ampak širše. Tako so kolegi iz Italije (Muse Trento) na tokratnem kongresu predstavili sodelovanje s Slovenijo v novem LIFE projektu LIFESeedforce. V novem akcijskem planu za botanične vrtove je bil naš vrt strani kolega iz Dunajskega botaničnega vrta prof. dr. Michael Kiehna predstavljen kot najbolj proaktiven vrt izven ograj vrta. Še posebej je izpostavil (kot ''case study'') naše in-situ varovanje suhega travnika v Rojah na robu Ljubljane (kjer rastline varuje v naravi sami), sodelovanja z mestom in drugimi lokalnimi skupnostmi po Sloveniji.
Zopet je bila izpostavljena med kontinentalna povezava Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Spet smo namreč izmed ostalih botaničnih vrtov v Evropi bili prvi, ki smo s pomočjo ameriške ambasade v Sloveniji opredmetili sodelovanje s Smithsonian Gardens in Washington DC, največjo institucijo v ZDA. S pomočjo ameriške ambasade in z njihovo donacijo smo naredili podoben vrt opraševalcev, kot ga imajo v Smithsonian Gardens v Washingtonu. Tako kot pred leti, ko smo prvi gostili mednarodno razstavo o divjih čebelah iz Francije in je po našem gostovanju nato potovala po Evropi, smo to pionirsko vlogo odigrali tudi pri vrtu opraševalcev. Te dni se otvarja že tretji takšen vrt opraševalcev v Evropi. Za Ljubljano je bil urejen še v Estoniji in te dni ga otvarjajo v Budimpešti. Avtor Vrta opraševalcev James Gagliardi, hortikulturni strokovnjak iz Washington DC, je na predavanju EUROGARD v Budimpešti še posebej poudaril pomen prvega vrta v Evropi, torej našega v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani in z nekaj slikami predstavil naš vrt opremljen s tablami o opraševalcih iz Washington DC. Omenjene panele pa smo, za razliko od ostalih vrtov v katerih bo vrt opraševalcev, prilagodili in zamenjali z našimi avtohtonimi rastlinskimi vrstami in avtohtonimi vrstami opraševalcev. Ohranili pa smo celostno podobo in tudi v okviru projekta LIFENaturaviva zgibanko o opraševalcih v slovenščini in angleščini.
Kako pomembno je mednarodno sodelovanje v skupnosti botaničnih vrtov, tako individualno kot v okviru BGCI (Botanic Gardens Conservation International) daje vrt v Ljubljani za zgled. Žal pa je domača situacija povsem drugačna, zato je res že skrajni čas, da Slovenci začnemo ceniti svoje rastline, se z njimi ponašati in tudi razumeti pomen 212 let stare ustanove, ki se vseh 30 let samostojne Slovenije bori za svoj obstoj.
Dr. Jože Bavcon
