Foto: B. Ravnjak
Povezava Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani z Botaničnim vrtom Univerze na Dunaju aktivno poteka že od leta 1812. Tedaj je bila Ljubljana za kratko obdobje glavno mesto Ilirskih provinc, ki so bile pod Francosko nadoblastjo. Nikolaj Host tedanji cesarjev zdravnik in direktor vrta Avstrijske flore na Dunaju je napisal pismo Francu Hladniku ustanovitelju našega vrta in prvemu docentu za botaniko na tedanjih Ecoles Centrales (Visoke šole) in ga prosil: "Slišim, da ste ustanovili botanični vrt". Prosi ga za seznam kranjskih rastlin in še posebej vrb, ki jih je v tem okolju veliko. Prav Host je bil ključnega pomena, da je po restavraciji avstrijske oblasti konec leta 1813 Botanični vrt v Ljubljani – Vrt domovinske flore ostal. Vse druge za časa Francozov ustanovljene ustanove, so namreč Avstrijci ukinili. Le botanični vrt je ostal.
Sodelovanje tako z Dunajem poteka že 210 let. Včeraj so na Dunaju zopet na tovornjak naložili kar nekaj tropskih rastlin, ki jih v našem Botaničnem vrtu še nismo imeli. Tropska džungla bo tako bogatejša za nekaj novih vrst bromelijevk in še drugih vrst: Astrocasia neurocarpa, Erythrococca bongensis, Pedilanthus smallii, Oncoba spinosa, Souroubea sympetala in mnoge druge.
Taka sodelovanja bogatijo zbirke in omogočajo, da lahko različne rastlinske vrste spoznamo v različnih vrtovih. Vse rastline so pridobljene po legalni poti z različnih vrtov po svetu ali pa tudi iz različnih raziskovalnih ekspedicij, ki imajo dovoljenja za nabiranje rastlin. Vsaka rastlina ima tudi posebno kodo. Rastlina jo ohrani tudi kasneje v obliki semenskega materiala, ko njena semena gredo v izmenjavo iz našega vrta v katerega drugega. Rastline svojo kodo dobijo v prvotni matični inštituciji.
V zbirko bi lahko dobili tudi veliko število mediteranskih vrst, a jih žal zaradi razmer, ki vrtu sploh niso naklonjene, ne moremo več sprejeti. Porušili so namreč prezimovalni rastlinjak in še vhodni objekt v novi vrt na novi lokaciji. S tem izgubljamo vsi. Slabimo znanstveno zbirko, prav tako pa izgubljajo vsi obiskovalci botaničnega vrta, ki ne uspejo spoznati novih rastlinskih vrst. Pa vendar ob tem veliko govorimo o odprtosti Univerze za javnost in sodelovanje z najširšimi množicami. Da pa bi podprli njen najstarejši akademski del, ki se s tem ukvarja že od leta 1810 (torej 212 let) pa se nam ne zdi več pomembno. Izgubili smo kompas, izgubili smo holistični pristop k znanosti.
Jože Bavcon
