Botanični vrt Univerze v Ljubljani se res bori z mnogo težavami, zato še vedno prosimo najširšo javnost za podporo. Da vrt ni proti razvoju in da je dejaven pa priča njegova aktivnost v zadnjem času. Zelo je aktiven na mednarodnem področju. V Goteborgu na Švedskem smo sodelovali na evropskem konzorciju botaničnih vrtov Eu kjer smo sprejemali akcijski načrt za botanične vrtove v EU in širše. Temu je sledil enotedenski sestanek partnerjev iz Italije, Francije, Malte in Slovenije LIFE SEEDFORCE na univerzi v Vidmu (Udinah) in nato tri dni v Ljubljani. Rezultati genetskih analiz že dajejo prve rezultate. Sedaj že lahko povemo, da so kraljice gora - alpska možine, ki rastejo na Poreznu in tiste, ki rastejo v Karnijskih Alpah različne. Tudi populacije nekaterih vrst Natura 2000 so pri nas številčnejše, nekatere pa so pri nas bolj ogrožene, med njimi je zanesljivo navadna obročnica z enim samim rastiščem v dolini Belice v občini Osilnica. Botanični vrt Univerze v Ljubljani predstavlja celovit pogled na rastline, zato se povezujemo z različnimi ustanovami doma in po svetu. Tako je povezava s Portugalsko, ki jo ima naš vrt tudi že iz 19. stoletja pripeljali z iniciativo mlajše ustanove kot je Muzej Krščanstva v Stični in Botaničnim vrtom v Belemu (Lizboni) do razstave z naslovom Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah, ki jo v petek otvarjajo v Stični in je rezultat dela kolegov iz Portugalske. V Botaničnem vrtu UL pa bodo rastline v živo vidne in tudi označene, tako da se vsak lahko prepriča kako pomembne so take zbirke rastlin tudi za najširšo kulturo. Kljub temu, da bo do mnoge od teh šele jutri prišle iz Kopra, kjer prezimujejo, ker doma zaradi nerazumevanja nimajo prostora. Kot, da bi šlo za biblijsko zgodbo o izgnancih.
Jutri začnemo že četrto leto zapored s ponovno selitvijo rastlin iz Marjetice Koper v Ljubljano. Ob 8.15 začnemo nalagati prvi priklopni kamion za Ljubljano. V petek zgodbo nadaljujemo.
Jože Bavcon vodja botaničnega vrta
