NOVEMBER 2005 V BOTANIČNEM VRTU

Festival Break 2.3 poteka od 7. - 21. novembra 2005 na različnih lokacijah v Ljubljani. Eno izmed prizorišč je tudi ljubljanski Botanični vrt. Tu je na ogled kiparska instalacija ameriške umetnice Aleksandre Toland. Instalacija nosi ime (Fertile Ground for Foreign Species). Tuje vrste so tema letošnjega festivala. V Botaničnem vrtu si lahko ogledate nekaj izmišljenih rastlinskih vrst, ki so izvirne zamisli omenjene avtorice (bojna trava, nesmrtna sončnica, ...).
Kiparsko instalacijo si lahko ogledate do 21. novembra 2005 vsak dan med 7. in 17. uro

1.     Poa obsidionalus (Vojna trava)
Ena izmed posledica vojn je razširjanje tujih vrst. Izraz ’invazivne rastline’ se nanaša na tuje rastline (tudi trave), ki se prenašajo na  oblačilih, opremi in vojaških vozilih, v preteklosti pa tudi s hranjenjem domačih živali.
2.     Helianthus immortalis (Večna sončnica)
Sončnica je postala kulturna rastlina že 1000 let pr. n. št.. V Evropo je bila prinešena v 17. stol. Sončnica je enoletnica, v višino seže do 3m. S cvetom, ki doseže premer do 30 cm, se obrača proti soncu. Ta pojav imenujemo heliotropizem. V Botaničnem vrtu gibanje predstavljenih sončnic poganja sončna energija.
3.     Carex puteulanus appalachianus (Apalaški modri šaš)
Šaši se vegetativno razširjajo z razraščanjem podzemnih delov v mrežast koreninski splet. Ta utrdi tla in s tem omogoča naselitev drugih vrst. Angleško ime za to rastlino je ‘ Blue Grass’, tako se imenuje tudi zvrst narodne glasbe ljudstev v Apalaških gorah Severne Amerike.
4.     Papaver indomitus (Divji mak)
Mak je pogosta evropska rastlina. Prinešena je bila z Bližnjega Vzhoda v času trgovanja z eksotičnimi rastlinami (v 16. stol., skupaj s tulipani, hijacintami in narcisami).Kot naturalizirana rastlina se pogosto pojavlja na poljih, travnikih, cestnih brežinah, na neobdelanih tleh in vrtovih.
5.     Seminarium incognitum (Neznani sejanček)
Kalčki dvokaličnic imajo dva klična lista, za razliko od enokaličnic (npr. trav), ki imajo en klični list. Klični listi različnih vrst rastlin so si zelo podobni (npr. hrast in regrat), zelo pa se razlikujejo od odraslih listov iste rastline.
6.     Bromelia loquora (Šepetajoča bromelija)

TEKST_1
TEKST_2
TEKST_3

©FOTO: J. Bavcon

sreda, 16. november ob 18.00
Predavanje:
MED NAJVEČJIMI, NAJVIŠJIMI IN NAJSTAREJŠIMI DREVESI SVETA

Doc. dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani bo na predavanju v Botaničnem vrtu govoril o vtisih dendrologa iz Kalifornije. Predstavil nam bo največja, najvišja in najstarejša živa bitja na svetu, ki jih predstavljajo večtisoč tonski mamutovci v narodnih parkih Sequoia, King's Canyon in Yosemite, več kot stometerske sekvoje v Humboldtovem narodnem parku in skoraj pettisoč letni dolgoživi bori na gorovju White Mountains. Spoznali boste izjemno redko in ogroženo Montereysko cipreso in tudi drevesa severnoameriških polpuščav vključno z znamenitom Joshua Tree. 

Vstopnina: prostovoljni prispevki