Po letu dni od otvoritve smo vas povabili, da bi sami precenili ali je bilo vredno in dobro, da smo dobili nov rastlinjak. Lani ob tem času je bila podoba dokaj klavrna. Mislim, da jih veliko ni verjelo, da bo kaj iz tega nastalo. Pred kakim mesecem, ko so se tukaj zbrali na predavanju ljubitelji vrtov in vrtnarji z vse Slovenije. Povabil sem jih v rastlinjak kot kritične presojevalce. Nekateri so rekli, pa saj smo bili v njem maja. "Maja je bila podoba še povsem drugačna," sem jim dejal. Pustili so se prepričati in so vstopili v rastlinjak. Ko sem jih nekaj izmed njih vprašal, naj mi odkrito povedo, kaj so si lani mislili, so priznali, da niso verjeli da bo iz tistih zares ubogih rastlin kaj zraslo.
Ob začetku gradnje in tudi še potem je bilo kar nekaj vprašanj zakaj je to sploh potrebno. Ali nimamo dovolj naših rastlin v tako pestri deželi kot Slovenija je? Odgovor je pritrdilen, prav zaradi tega rabimo tudi to, da našim ljudem in tudi tujcem povemo zgodbice o njih. Da to res počnemo se lahko prepričate v gradivih, ki ste jih dobili. Tam vidite, da smo uspeli priti celo v najstarejše kraljevo hortikulturno združenje Royal horticulture society s svojimi prispevki o naših rastlinah. Na zunaj in doma torej vrt še vedno vrši osnovno poslanstvo vrta domovinske flore. Že Janez Vajkard Valvazor je v letu 1685, ko je izšel njegov znameniti 18 zvezek s podobami rastlin in živali prišel do spoznanja, da njegovo deželo v tujini premalo poznajo zato je bila le ta namenjena prav temu. Botanični vrt po 201 letu še vedno skrbi prav za predstavitev našega rastlinskega bogastva tako v Evropi kot v svetu.
Bistvo projekta rastlinjaka je bilo, da smo vanj vsi verjeli, od projektantov in načrtovalcev in financerjev Ministrstva za Znanost in tehnologijo preko Univerze v Ljubljani. Arhitekt Boris in Miha Volk s svojim birojem, so se upali spustiti v ta zanje le manj običajen posel. Vsi so bili dojemljivi za že odkrito znanje, kar danes ni prav v navadi in cela ekipa od vrha univerze navzdol, ki je na tem projektu delala je vanj verjela. Prav tako izvajalci, ki jih je v svoji ekipi imela Lesnina inženiring in še skromni skupini ljudi, ki v vrtu dela, da bo po končanih delih znala ustvariti tisto, kar bo za ljudi privlačno, za študente in raziskovalce zanimivo.
Namen današnjega neformalnega klepeta je, da se o povedanem lahko sami prepričate, da tudi tako majhna skupina s proračunom, ki je za desetkrat manjši od proračunov drugih vrtov, ki je še nekajkrat manjša od števila zaposlenih v rednem delovnem času zmore in zna ustvariti to kar danes vidite. Tisti, ki ste pozorno spremljali dogajanje ste morda zaznali, da je 2008 izšla knjiga Sredozemske in tropske rastline, ki le te večinoma predstavlja iz rastlinjakov po Evropi- torej najprej ideja in želja, da to dobimo podkrepljena z znanjem, ki ga imamo. Ali skriti in tihi strateški načrt.
Ob tem je potrebno poudariti, da so bili lani, ko je bil vrt najbolj razbit zaradi gradnje tukaj predstavniki vrtov držav članic Eu združeni v konzorciju botaničnih vrtov in ena izmed direktorice mednarodne organizacije botaničnih vrtov BGCI iz Londona. V poročilu, ki sem ga potem podal na naslednjem sestanku v decembru tik pred otvoritvijo, niso verjeli, da se bo ta že zgodila. Še začetek julija rastlinjaka dejansko ni bilo.
Že omenjena direktorica se je maja letos ponovno ustavila v Ljubljani. Če ne bi bila pred enim letom tukaj ne bi verjela, da je to mogoče ustvariti v enem letu. Če bi bila danes tukaj bi bila morda še bolj navdušena. Edino kolega iz Graškega botaničnega vrta, kjer imajo arhitekturno zelo zanimive rastlinjake, je bil že na otvoritvi kar vzhičen nad našim rastlinjakom. Celo tako, da sedaj vse, ki se pri njem ustavijo napoti k nam. Tako je bilo tukaj že kar nekaj skupin iz botaničnih vrtov v Italiji, kjer sedaj delajo nove rastlinjake, prav nazadnje iz na svetu najstarejšega botaničnega vrta v Padovi. Tam bodo zgradili sicer bistveno večjo površino rastlinjakov, vendar ko so videli našega s svojim projektom niso zadovoljni. Podobno mi je preko konca tedna v Bruslju na sestanku botaničnih vrtov pripovedoval kolega iz Trenta. Iz Hrvaške so k nam v letošnjem letu prišli že trikrat na oglede najprej arhitekt in direktorica in potem še osebje vrta. Iz Münchna je bilo tukaj kar preko sto vrtnih navdušencev in še bi lahko našteval.
Rastlinjak je postal skupaj z vrtom res prepoznavna točka na lepo urejeni Špici z lepimi sprehajalnimi potmi do njega, kar gre zasluga MOL, ki je tako uredila nekaj tistega, kar ljudje potrebujejo. Za dobro in uspešno delo se je potrebno razvedriti. Pridite v naš rastlinjak, v njem posedite na klopci v mrzlih in turobnih zimskih dneh se sprehodite po tropski goščavi in svet bo postal lepši.
