Beseda kultura izvira iz priprave zemlje za rastline, ki jih človek goji že več kot 10 000 let. V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani se s tem, ko moramo za različne rastline pripraviti ustrezna okolja, da nam na majhni površini uspeva preko 5000 vrst vsak dan srečujemo. Vendar to ni dovolj, to svoje znanje skušamo tudi ubesediti in ga potem predstaviti domači in tuji javnosti. To vrt počne že 210 let in ravno ob koncu leta in v začetku novega smo bili v tem zopet zelo dejavni. To vam bomo skušali na kratko predstaviti.
Ko postanejo dnevi vroči, potem so vrt in zelenje še toliko pomembnejši, saj je temperatura tam znosnejša. Morda so podobno razmišljali davnega leta 1810, da so tukaj v zelenju, čeprav še brez sence dreves odprli Vrt domovinske flore - današnji Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Tukaj na tem mestu smo že 213 let in vsa ta leta izvajamo svoje aktivnosti v dobro rastlin in naših obiskovalcev. Vsako leto poskušamo biti kar se da aktivni na različnih področjih, ki vključujejo rastline in prav na dan našega rojstnega dne je priložnost, da se ozremo nazaj v preteklo leto.
Botanični vrt so za javnost odprli 11. julija 1810. Po 203 letih še vedno deluje na isti lokaciji. To ga uvršča na zelo visok nivo v svetovnem merilu. V letošnjem letu je vrt zopet dosegel nekaj zelo pomembnih prebojev v svetu ...
To je le nekaj vidnih dosežkov iz bogate mednarodne dejavnosti vrta v letošnjem letu. Več o tem boste izvedeli na predstavitvi 11. Julija 2013 ob 11. uri v predavalnici Botaničnega vrta na Ižanski cesti 15.
Ob bližajočem kulturnem prazniku v vrtu predstavljamo dela iz naše hortikulture, ki je bila tista iz katere beseda tudi izvira: namreč iz obdelave zemlje. Rastlinsko bogastvo Slovenije je neizmerno in v primerjavi z bistveno večjimi državami jih Slovenija močno prekaša ali pa ima vsaj enako število rastlin. Prav to Slovenijo dviguje na raven biodiverzitetno izredno bogatih držav Evrope - kar med vroče točke Evrope. Botanični vrt Univerze v Ljubljani, prvotni vrt Visokih šol (1810), ki so imele značaj Univerze za časa Ilirskih provinc (1809), od samih začetkov predstavlja rastlinstvo naše dežele Evropi. To tradicijo ohranjamo do današnjih dni.
V sredo, 29. 2. 2012 ob 11. uri vas vabimo na predstavitev monografije o Francu Hladniku - ustanovitelju Botaničnega vrta v Ljubljani, o novem tropskem rastlinjaku v Ljubljani in o veliki časti, ki jo je bil deležen Botanični vrt Univerze v Ljubljani s povabilom na prestižno prireditev v Anglijo na Galanthus Gala.
Foto: Jure Kališnik
Leto hitro mineva in zopet smo v vročem poletju. Prav tako v poletju 11. julija so pred 211 leti za javnost odprli Botanični vrt - vrt Domovinske flore. Nihče takrat ni računal, da ga bo droben, ne povsem samostojen in neviden organizem, če mu sploh lahko tako rečemo, po 211 letih spravil tako na kolena. Govorimo namreč o korona virusu, ki je prvič v 211 letni zgodovini pomenil prekinitev neposrednega stika med obiskovalci in rastlinami. A kljub težki situaciji je preživel še eno leto in kolikor se je le dalo še naprej skrbel za rastline, njihovo varovanje in njihovo povezanost z ljudmi. Tako vam bomo v nadaljevanju predstavili nekaj aktivnosti iz leta obsorej, ko nas je ponovno zaznamovala epidemija.
Vljudno vas vabimo na predstavitev orjaškega lokvanja - viktorije (Victoria amazonica) iz porečja Amazonke. V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani smo jo prvič uspeli vzgojiti iz semena. Listi hitro rastejo in so že sedaj veliki. Ko list viktorije zraste do končne velikosti, njegova struktura dopušča, da nanj lahko posadimo otroka in list ne potone. Prav struktura lista viktorije je bila navdih arhitektom. Ob prihodu v Evropo je bila viktorija tako velika posebnost, da so gradili posebne rastlinjake prav za gojenje te rastline. Še danes pa viktorija velja za atraktivno rastlino v rastlinjakih, ki pritegne oko slehernega obiskovalca.
ETABLIERUNG MIT TRADITION UNS WISSEN SEIT 1810
BOTANISCHER GARTEN FEIERT - BIODIVERSITÄTSWÄCHTER FÜR 214 JAHRE!
