Lani se je mudilo podreti rastlinjak za sredozemske rastline, ker se bo spomladi pričela gradnja NIB. Ogromno truda je bilo potrebno, da smo rastline z dvema velikima kontejnerskima kamionoma odpeljali v Marjetico Koper, kjer so lepo poskrbeli zanje. Hvaležni smo Biotehniški fakulteti, ki je pokrila stroške prezimovanja. Vendar bi rastline lahko z malo več treznosti in razumevanja pri gradnji NIB lahko ostale še v rastlinjaku, za kar smo prosili, ker je gradnja ad hoc padla z neba. Žal ga ni bilo, kot ga tudi strani države vseh 30 let za Botanični vrt še vedno ni. Kako drugače razumeti, da po 210 letih delovanja botanični vrt še vedno išče prostor pod soncem in še vedno nima urejenega ne financiranja, ne kadrov. Vse novoustanovljene ustanove pa to zlahka dobijo. Rastline nimajo oči in ne jokajo, zato so prepuščene v nemilost. Ljudje pa jih zelo potrebujejo. Kovid je to jasno pokazal in od leta 1974 še vedno nerealizirana širitev vrta je sramota za samostojno Slovenijo.