OBSTOJ BOTANIČNEGA VRTA UNIVERZE V LJUBLJANI JE OGROŽEN!
Peticija ohranimo Botanični vrt, ki deluje že vse od leta 1810.
V Botanični vrt Univerze v Ljubljani sedaj po letu 1974 že drugič posega železnica. Drugi tir do Ivančne Gorice bo zopet odvzel znaten del vrta. Porušena bo stara upravna zgradba kjer je Čajnica Primula. Vse kar je bilo obljubljeno s prvim posegom, da bo zaživel tudi novi vrt na Večni poti je sedaj porušeno. V času corone pa je Botanični vrt na novi lokaciji pod Rožnikom izgubil vse.
Zato podprite Botanični vrt! Zahtevamo drugačne rešitve, da vrt ohranimo v sedanjem obsegu. Na novi lokaciji pa je potrebno izpolniti vse iz leta 1974 dane zaveze in vrtu zgraditi nazaj vse, kar mu je bilo porušeno ter tam urediti 37 ha vrta.
Prvo podpisani vodja Botaničnega vrta znan. Svet. Dr. Jože Bavcon
Povezava do peticije, ki jo lahko podpišete!
SEPTEMBER V BOTANIČNEM VRTU
Sreda, 30. september 2026 ob 17.00 uri
IZDELAVA KOKEDAM
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 18.00
Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 18.00
SEMENSKA BANKA
V vrtu vsako leto nabiramo semena rastlin za lastne potrebe in tudi za izmenjavo med botaničnimi vrtovi. Vsako leto sodelujemo pri izmenjavi seznamov semen (Index seminum) z 293 vrtovi po svetu, kar je približno 18% svetovnih vrtov. V lanskem letu je naše seme naročilo 178 vrtov, kar predstavlja 10% vseh vrtov. Gre za utečeno brezplačno izmenjavo semen za raziskovalne in pedagoške namene. Imamo semensko banko rastlin, ki jih gojimo v vrtu, začenjamo pa tudi s semensko banko rastlin z naravnih rastišč.
V semenski banki Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pa so shranjena semena rastlin iz narave in vrta. Preko 850 vrst iz narave se nahaja v trajni semenski banki (-20oC) kar pomeni preko 24 % naše flore. V suhi semenski banki pa je preko 3500 vrst tako iz narave kot iz vrta. Vseh enot v trajni semenki banki je 2.956 v suhi pa 33.198 enot, skupno torej 36.154 enot, kar samo semensko banko uvršča zopet v sam vrh semenskih bank botaničnih vrtov v Evropi. Zaradi svoje velikosti in kvalitete semenske banke, je bila semenska banka Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani leta 2016 na svetovnem kongresu v Ženevi uvrščena v mrežo ENSCONET. Ostali člani omenjene mreže imajo skupaj le nekaj več kot 12.000 enot. Semenska banka Botaničnega vrta UL je ena izmed največjih v srednjeevropskem prostoru in je del mreže semenskih bank ENSCONET.
Število različnih vrst v suhi semenski banki: 3.364
Število različnih vrst v trajni semenski banki: 1.029
Število zavarovanih rastlin. vrst (naravovarstveni status + endemiti) v trajni semenski banki: 129
GSPC točka 4 – Odstotek semen avtohtone flore v trajni semenski banki: 29,4 %
Število vrst v referenčni zbirki: 2.569
Najstarejše seme iz referenčne zbirke: Polypogon monspeliense, Limoges 1918
Najstarejša hranjena semena v zbirki: Solenanthus scardicus 1995, Picea omorika 1995, Veronica urticifolia 1994
OBISK UDELEŽENCEV KONFERENCE ERIDOB
V sredo, 26. avgusta 2026, so Botanični vrt Univerze v Ljubljani obiskali udeleženci konference ERIDOB – 15. konference Evropskega združenja raziskovalcev didaktike biologije, ki poteka od 24. do 28. avgusta v Ljubljani na Pedagoški fakulteti. Ob obisku smo jim predstavili bogato rastlinstvo Botaničnega vrt, njegovo poslanstvo, pedagoške pristope ob različnih tematskih poteh v vrtu, naše raziskave, semensko banko in delovanje vrta izven ograj – zeleno infrastrukturo, ki je pomemben del dejavnosti Botaničnega vrta UL.
CIKLAME
Čeprav ciklame na Krasu še ne cvetijo množično, pa je Srečko Kosovel katerega 100 letnico prezgodnje smrti letos obeležujemo, prav tej nežni in dišeči rastlin posvetil zelo kratko pesem. Označil jih s tem kar je njihova največ razpoznavnost-vonj. Zelo dobro je zaznal, da najbolj dehtijo takrat, »ko je meseca srebrni sijaj«.
KAMEN MIRU IN DREVESA HIROŠIME PRINAŠAJO SPOROČILO MIRU!
Zopet se je približala obletnica, ki nas opominja na krhkost miru. 6. avgusta 1945 je bila namreč na Hirošimo odvržena atomska bomba, ki je pokazala svojo rušilno moč in grozote vojn. Zaradi tega je toliko bolj pomembno, da po svetu širimo sporočilo miru. Združenje "Kamen za mir" iz Hirošime (The Stone for Peace Association of Hiroshima) je japonska nevladna organizacija, ki po svetu podarja avtentične kamnite tlakovce iz Hirošime kot močne simbole miru in opomin na grozote uporabe jedrskega orožja. V kamen je vklesan lik japonske boginje usmiljenja Kannon ter napis »iz Hirošime«. Do danes je kamen miru iz Hirošime prejelo že več kot 110 mest iz več kot 100 držav sveta. Letos pa ga je prejela tudi Ljubljana. Na pobudo Mestne občine Ljubljana in podžupana doc. Roka Žnidaršiča smo kamen postavili v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Kamen miru je postavljen na kamniti podstavek, ki ga je izdelal oblikovalec Marko Drpić. Po besedah umetnika: ''Tudi sam podstavek s svojo obliko daje občutek nestabilnosti. Simbolizira krhkost miru, ki se zdi večen in neomajen, ko ga imamo, a ga lahko zelo hitro zruši človekovo ravnanje. Podobno je kamen trden in neomajen, človek pa ga s svojo silo lahko preoblikuje in obvladuje.'' Mesto Ljubljana je poleg kamna miru prejelo tudi plaketo ter jo prav tako podarilo Botaničnemu vrtu. Simbolično smo ob kamnu miru zasadili še japonski koprivovec katerega semena smo skupaj s semeni ginka prejeli leta 2013. Na pobudo gospoda prof. dr. Shin-Ichi Uya z Univerze v Hirošimi, aktivista ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi odvrženi na Hirošimo, prof. dr. Radovana Stanislava Pejovnika in prof dr. Alenke Malej je Botanični vrt Univerze v Ljubljani zaprosil za semena dveh vrst preživelih dreves iz Hirošime. Izbrali smo: dvokrpi ginko (Ginkgo biloba) in japonski koprivovec (Celtis sinensis var. japonica). Semena smo junija 2013 posejali v Botaničnem v vrtu UL, kjer so uspešno vzkalila.
SESTANEK LIFE SEED FORCE
Danes v Ljubljani v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani poteka eden izmed zaključnih sestankov Life Seed Force z udeleženci iz različnih držav partneric. Sestanek je v živo in preko videopovezav. Prvi kolegi so prišli že včeraj, večji del udeležencev pa danes. Sestanek bo potekal preko celega dneva vmes, pa si bodo udeleženci ogledali tudi Botanični vrt.
THE 1ST INTERNATIONAL ONLINE CONFERENCE ON ZOOLOGICAL AND BOTANICAL GARDENS
Botanični vrt sodeluje v organizacijskem odboru konference
The 1st International Online Conference on Zoological and Botanical Gardens
Organized by MDPI's Journal of Zoological and Botanical Gardens, IOCZBG 2026 will take place online from 2 to 4 December 2026 and is free to attend.
The conference welcomes submissions across six thematic areas:
- Zoo Animals Welfare
- Zoo Animals Behaviour
- Zoo Animals Health
- Biodiversity Conservation at Botanical Gardens
- Collections in Botanical Gardens, Arboretum and Museums
- Botanical Gardens Sustainability
Updated conference timeline:
- Abstract submission deadline: 11 September 2026
- Acceptance notification: 2 October 2026
- Registration deadline: 27 November 2026
- Conference dates: 2–4 December 2026
The online format enables participation from a global audience while promoting discussion on emerging research, conservation practices, animal welfare, biodiversity management, and sustainability initiatives across zoological and botanical institutions.
Submit your abstract by 11 September: https://sciforum.net/submissions/IOCZBG2026/link/1
Register for FREE by 27 November: https://sciforum.net/event/IOCZBG2026/registration
TISKOVNA KONFERENCA 9.7.2026
Foto: J. Kališnik
Pozdravni nagovor
Spoštovani, lep pozdrav vsem na današnji predstavitvi dela botaničnega vrta v preteklem letu. Že 216 let jih letos šteje. Marmontova odredba iz 4. julija 1810 se nanaša tudi na botanični vrt. V 9. členu Marmontove odredbe je določeno, naj se poleg knjižnice, fizikalnega in kemičnega kabineta, ustanovi še botanični vrt. V veljavo je stopila 1. oktobra 1810 in je visoke šole v Iliriji povzdignila na stopnjo univerzitetne ravni. Če za primerjavo damo učinkovitost tedanjih oblasti, ki so v istem letu 11. julija že slovesno odprle Botanični vrt za javnost in današnje stanje duha, ko v 35 letih samostojne Slovenije nismo uspeli vrta razširiti in urediti njegovega financiranja, potem je napredek res zelo viden. Kljub temu pa je Botanični vrt UL kljub majhnosti eden izmed vodilnih v svetu v vsem tistem, kar se dogaja v vrtu in izven njega. Na to smo ponosni, to nam priznajo tujci kar je še toliko vrednejše. Zato se danes veselimo vsega kar vrt počne na raziskovalnem, pedagoškem in kulturnem nivoju za vse, znotraj in izven Fakultete in Univerze.
OBISK KOLEGOV IZ GRADCA
Tik pred dnevom državnosti so nas obiskali kolegi iz Univerzitetnega botaničnega vrta v Gradcu. Z njimi ima Botanični vrt Univerze v Ljubljani dolgoletno sodelovanje. Alfonz Paulin vodja botaničnega vrta med leti 1886 do 1931 je namreč v Gradcu na tamkajšnji univerzi študiral med leti 1873 do leta 1877. Kot glavni predmet je imel prirodopis (naravoslovje), matematiko in fiziko pa kot stranska predmeta. Julija leta 1878 je opravil državni izpit iz prirodopisa.
TLAKOVEC MIRU IZ HIROŠIME
V današnjem času, ko je mir na svetu tako krhek, in divja kar nekaj vojn, je tako še bolj potrebno poudariti vse te vidike in simbole miru: kamen, češnje in potomce dreves iz Hirošime. Botanični vrt UL, ki ga imajo Ljubljančani in Slovenci zelo radi, bo tako v prihodnje s temi tremi omenjenimi simboli Ljubljani, Sloveniji in svetu pričal, da mir ni samoumeven. Vsak dan in povsod se moramo zanj prizadevati in ga skupaj z rastlinami, najšibkejšim členom v verigi krepiti in ohranjati.
BOTANIČNI VRT UNIVERZE V LJUBLJANI OB SVETOVNEM DNEVU IZOBRAŽEVANJA V BOTANIČNIH VRTOVIH
Danes je Mednarodni dan izobraževanja v Botaničnih vrtovih. Namenjen je predstavitvi in vlogi izobraževanja v botaničnih vrtovih in prenosu znanja v vsakodnevno rabo. Letošnji je posvečen varovanju biodiverzitete, osveščanju o klimatskih spremembah in gradnji trajnostne prihodnosti skozi izobraževanje v botaničnih vrtovih. Ena izmed najpomembnejših vlog Botaničnih vrtov je izobraževanje najširše javnosti.
ŠESTA SELITEV RASTLIN - BREZDOMK
Foto: B. Ravnjak
Botanični vrt že šesto leto seli rastline tokrat iz Marjetice Koper nazaj v Ljubljano. Danes in v petek bomo naložili dva velika priklopnika rastlin v Kopru, potem pa sledi razlaganje, presajanje številnih polomljenih loncev zaradi transporta, urejanje. Minimalno vsaj mesec dela in to nekaj ljudi in to zaradi tega, ker Botanični vrt Univerze v Ljubljani nima osnovnih pogojev za prezimovanje rastlin in osnovnih pogojev za delovanje. Do 2/3 sredstev mora sam zagotoviti s tržno dejavnostjo.
VIRTUALNI SPREHOD PO BOTANIČNEM VRTU
Zaključna konferenca TeachXR: XR tehnologije povezale šolstvo, industrijo in prihodnost učenja
HRUŠKA STRDENKA
Te dni v vrtu cveti že 26 let staro drevo - hruška strdenka, ki smo ga 2003 posadili v čast naši rojakinji Jeleni de Belder-Kovačič.
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 216 LET VARUH BIODIVERZITETE!
