OBSTOJ BOTANIČNEGA VRTA UNIVERZE V LJUBLJANI JE OGROŽEN!
Peticija ohranimo Botanični vrt, ki deluje že vse od leta 1810.
V Botanični vrt Univerze v Ljubljani sedaj po letu 1974 že drugič posega železnica. Drugi tir do Ivančne Gorice bo zopet odvzel znaten del vrta. Porušena bo stara upravna zgradba kjer je Čajnica Primula. Vse kar je bilo obljubljeno s prvim posegom, da bo zaživel tudi novi vrt na Večni poti je sedaj porušeno. V času corone pa je Botanični vrt na novi lokaciji pod Rožnikom izgubil vse.
Zato podprite Botanični vrt! Zahtevamo drugačne rešitve, da vrt ohranimo v sedanjem obsegu. Na novi lokaciji pa je potrebno izpolniti vse iz leta 1974 dane zaveze in vrtu zgraditi nazaj vse, kar mu je bilo porušeno ter tam urediti 37 ha vrta.
Prvo podpisani vodja Botaničnega vrta znan. Svet. Dr. Jože Bavcon
Povezava do peticije, ki jo lahko podpišete!
JUNIJ V BOTANIČNEM VRTU
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 19.00
Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 19.00
OBISK KOLEGOV IZ GRADCA
Tik pred dnevom državnosti so nas obiskali kolegi iz Univerzitetnega botaničnega vrta v Gradcu. Z njimi ima Botanični vrt Univerze v Ljubljani dolgoletno sodelovanje. Alfonz Paulin vodja botaničnega vrta med leti 1886 do 1931 je namreč v Gradcu na tamkajšnji univerzi študiral med leti 1873 do leta 1877. Kot glavni predmet je imel prirodopis (naravoslovje), matematiko in fiziko pa kot stranska predmeta. Julija leta 1878 je opravil državni izpit iz prirodopisa.
TLAKOVEC MIRU IZ HIROŠIME
V današnjem času, ko je mir na svetu tako krhek, in divja kar nekaj vojn, je tako še bolj potrebno poudariti vse te vidike in simbole miru: kamen, češnje in potomce dreves iz Hirošime. Botanični vrt UL, ki ga imajo Ljubljančani in Slovenci zelo radi, bo tako v prihodnje s temi tremi omenjenimi simboli Ljubljani, Sloveniji in svetu pričal, da mir ni samoumeven. Vsak dan in povsod se moramo zanj prizadevati in ga skupaj z rastlinami, najšibkejšim členom v verigi krepiti in ohranjati.
JULIJ V BOTANIČNEM VRTU
Torek, 7. julij 2026 ob 20.00
15. tradicionalni poletni koncert Timoteja Kosovinca (kitara) z gostoma: Andrej Omejc (saksofon) in Filip Aleksander Peršolja (kitara): VEČER STRUN IN VETRA
Četrtek, 9. julij 2026 ob 11.00
Tiskovna konferenca ob 216. rojstnem dnevu botaničnega vrta
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 19.00
Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 19.00
BOTANIČNI VRT UNIVERZE V LJUBLJANI OB SVETOVNEM DNEVU IZOBRAŽEVANJA V BOTANIČNIH VRTOVIH
Danes je Mednarodni dan izobraževanja v Botaničnih vrtovih. Namenjen je predstavitvi in vlogi izobraževanja v botaničnih vrtovih in prenosu znanja v vsakodnevno rabo. Letošnji je posvečen varovanju biodiverzitete, osveščanju o klimatskih spremembah in gradnji trajnostne prihodnosti skozi izobraževanje v botaničnih vrtovih. Ena izmed najpomembnejših vlog Botaničnih vrtov je izobraževanje najširše javnosti.
ŠESTA SELITEV RASTLIN - BREZDOMK
Foto: B. Ravnjak
Botanični vrt že šesto leto seli rastline tokrat iz Marjetice Koper nazaj v Ljubljano. Danes in v petek bomo naložili dva velika priklopnika rastlin v Kopru, potem pa sledi razlaganje, presajanje številnih polomljenih loncev zaradi transporta, urejanje. Minimalno vsaj mesec dela in to nekaj ljudi in to zaradi tega, ker Botanični vrt Univerze v Ljubljani nima osnovnih pogojev za prezimovanje rastlin in osnovnih pogojev za delovanje. Do 2/3 sredstev mora sam zagotoviti s tržno dejavnostjo.
VIRTUALNI SPREHOD PO BOTANIČNEM VRTU
Zaključna konferenca TeachXR: XR tehnologije povezale šolstvo, industrijo in prihodnost učenja
HRUŠKA STRDENKA
Te dni v vrtu cveti že 26 let staro drevo - hruška strdenka, ki smo ga 2003 posadili v čast naši rojakinji Jeleni de Belder-Kovačič.
PROF. DR. ŠIFTARJU V SLOVO
Poslovil se je velik človek, izredni prof. dr. Aleksander Šiftar (29. avgusta 1938 - 26. 3. 2026). Rastline so mu bile hobi in posel, zato je bil tako dober. Rad jih je imel in kadarkoli si se z njim pogovarjal je pogovor vedno nanesel na rastline. Bil je dolgoletni uspešen strokovni vodja in nato direktor Vrtnarstva Murska Sobota, ki ga je razvil v eno izmed vodilnih ne le v Sloveniji, ampak v celotni bivši skupni državi. Bil je izredno dober strokovnjak, teoretik in praktik s širokim znanjem. Ob vsem tem pa je imel rastline še resnično rad in ob njih užival.
PREDSTAVITEV ZNAMK DIVJE ZAČIMBE
Ko smo leta 2003 imeli prvo predstavitev poštne znamke ob 170 letnici rojstva botanika, vodje vrta in dopisnega člana SAZU Alfonza Paulina, doma iz Leskovca Pri Krškem si niti v sanjah nismo upali misliti, da se bodo te predstavitve nadaljevale. Tedaj smo se na celo snežen dan stiskali v malem prostoru v stari upravni stavbi, kjer je bil edini prostor. A če so temelji dobri in če je interes obojestranski, potem se dobre zgodbe nadaljujejo. In res je tako, rastline so stalnica. Obdajajo nas povsod. Pošta Slovenije ima tudi eno izmed najbolj razvejanih mrež. Botanični vrt UL pa ima svoj naravni laboratorij prav tako po celi Sloveniji. Imamo skupne povezave in rastlinstvo je prav tako zelo priljubljena tema na znamkah, ne samo pri nas ampak tudi v svetu.
JAPONSKE ČEŠNJE – DARILO JAPONSKE SLOVENIJI
Zasaditev japonskih češenj
Ob 190-letnici botaničnega vrta smo v lanski jeseni imeli še posebno čast, da nas je obiskala Njena cesarska visokost princesa Sayako. Ob tej priložnosti je na novi, že od srede sedemdesetih let rezervirani lokaciji za novi botanični vrt, ob že izgrajenem biološkem središču pod Rožnikom, na vhodu v bodoči botanični vrt zasadila eno izmed tristotih Japonskih češenj, ki jih je podarila Japonska Sloveniji v znak prijateljstva in sodelovanja med državama.
CITY-MOVE PROJEKT
Vabljeni, da se pridružite mednarodnem projektu CITY-MOVE - gibanje mladih na sodoben in privlačen način, katerega partner je Zdravstveni dom Ljubljana. S pomočjo aplikacije osvojite različne gibalne izzive. Povezavo do aplikacije in gibalnih izzivov lahko pridobite tudi preko QR kode, ki se nahaja na vhodnih vratih v recepcijo tropskega rastlinjaka pri nas v Botaničnem vrtu.
ŽAFRANI 2026
Kako malo je potreba, da nas narava razveseli, le opazovati jo maramo in jo poskušati razumeti. Čeprav danes velikokrat razpravljamo o tem kako kmetijstvo lahko naravo uničuje in kako naravi ne znamo prisluhniti je prav vse mogoče, če le znamo z naravo pravilno gospodariti. Pozabljamo, da so to kulturno krajino skozi stoletja oblikovali ljudje, ki so znali s pokrajino sonaravno gospodariti. Saj, če to niso znali jih je narava dobesedno povozila. Danes v dobi subvencij, temu ni več potrebno. Tudi, če ni pridelka ali če ta ostane kar na poljih , ker se ne splača, se nihče ne sekira. Prav neverjetno je koliko nepobranih pridelkov danes ostane na poljih. Pa to ni dobro, ker bi lahko tudi pridelke, ki niso šli v prodajo prodali morda za malo manjšo ceno prodali. A nič se ne splača!
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 216 LET VARUH BIODIVERZITETE!
