Lansko leto 31.10. so v v Bedgebury National Pinetum and Forest v Anglji, kjer domuje tudi njihova gozdarska organizacija, predstavili enega izmed največjih projektov ohranjanja rastlinskih vrst Wollemia meta collection na svetu. 38 partnerjev iz vsega sveta je bilo izbranih za varovanje tega avstralskega endemita. V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani smo bili zelo počaščeni, ko so nas vprašali, če pristopimo k temu projektu. Z velikim veseljem smo se tega lotili. Rastline so do nas iz Sydneya preko Anglije - Bedgebury arboretuma, kjer so bile dolgo v karanteni, prispele že konec junija 2023. Projekt je ostajal skrivnost vse do slovesne razglasitve v Angliji prav na današnji dan pred enim letom.
Glavni izvršni direktor je te dni v pismu poslanem partnerjem zapisal:
»31. oktobra 2023 sta se Botaničnemu vrtu v Sydneyju pridružila Botanic Gardens Conservation International (BGCI) in Forestry England, da bi uradno začela pilotni program metazbirke Global Wollemia nobilis (Wollemi Pine) v Bedgebury National Pinetum and Forest. Skupaj z 38 botaničnimi vrtovi in arboretumi po vsej Avstraliji, Združenem kraljestvu, Evropi in Združenih državah Amerike smo proslavili razdelitev 240 genetsko raznolikih primerkov volemije.
Veselimo se praznovanja prihajajoče prve obletnice tega razburljivega globalnega projekta njenega ohranjanja. Upamo, da si boste vsi vzeli trenutek in 31. oktobra razmislili o prispevku, ki ga dajete za zaščito prihodnosti ene najbolj ikoničnih rastlin na svetu.
lep pozdrav
Simon Duffy AM
Glavni izvršni direktor
Botanični vrtovi v Sydneyju
V imenu Botaničnih vrtov v Sydneyju, Botanic Gardens Conservation International in Forestry England.«
V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani tako že več kot leto dni skrbimo in opazujemo izvajamo različne meritve na šestih primerkih volemije, ki zastopajo štiri različne genotipe. Rastline lepo uspevajo so na ogled tudi javnosti, čeprav niso povsem prosto dosegljive zaradi potrebe po varovanju teh unikatnih primerkov.
Odkritje volemije je bilo senzacija v letu 1994:
Jasnega pomladnega dne leta 1994 je nadzornik narodnih parkov David Noble raziskoval razgiban teren nacionalnega parka Wollemi, tik pred Sydneyjem v Novem Južnem Walesu v Avstraliji.
Na dnu globoke soteske je David opazil nenavadno skupino visokih dreves z mehurčastim lubjem in svetlim, praprotim podobnimi listi, zato se je ustavil, da bi jih raziskal. Ta trenutek je zaznamoval največji botanični dogodek poznega 20. stoletja - odkritje borovca kot ga imenujejo - Wollemi, drevesa, kakršnega danes na Zemlji ni več. Pri nas smo ga poimenovali kar volemijam kar v originalnem jeziku aboriginov pomeni poglej na okrog. Zelo poučno in simbolično, da bi se ozrli na naravo in svoja dejanja.
Prav na obletnico dogodka smo v Angliji te dni imeli sestanek mreže semenskih bank naravnih vrst Evrope - ENSCONET. Morda samo podatek, ki bo nazorno prikazal pomenu naše semenske banke. Celotna ENSCONET mreža, brez znamenite milenijske semenske banke, vsebuje 151 246 enot (accession) naravnih vrst, kjer je zastopanih 12 652 vrst. Samo Botanični vrt UL pa ima v svoji semenski banki skupno 18.517 enot. Podatek je do letos spomladi, novi podatki, ki bodo presegli 19 000 enot, pa bodo dosegljivi pozimi. S preko 3500 vrstami in 12,24 % vseh enot v ENSCONET mreži, je tako eden izmed večjih partnerjev te mreže v Evropi, kjer je zastopanih 19 držav. Kljub temu semenska banka Botaničnega vrta UL ni vključena v financiranje semenskih bank v Sloveniji. Botanični vrt UL je prav tako vključen v več mednarodnih projektov poleg omenjenih dveh še v LIFE SeedForce, Seed exhange program med botaničnimi vrtovi in druge projekte. Ponosni smo na to, da lahko sodelujemo lokalno in globalno ter prispevamo k varovanju narave. Sprašujemo pa se vsakokrat znova, kdaj bodo oblasti in domače matične institucije spoznale pomen 214 let stare institucije - Botaničnega vrta UL in mu vrnile nazaj vse tisto, kar mu je bilo odvzeto in omogočile njegov nadaljnji razvoj.
Dr. Jože Bavcon, vodja vrta in dr. Blanka Ravnjak raziskovalka
