Koliko časa ste že vodja Vrta?
Letos teče že dvanajsto leto. Leta 1995 sem Vrt dobil v zelo slabem stanju, od zunanje podobe do infrastrukture. V osemdesetih in devetdesetih letih se je gradilo biološko središče, kjer je že od leta 1974 predviden tudi nov botanični vrt. Takrat je bil sedanji, zaradi pomika železnice vanj, zmanjšan. Kljub vsemu tega Vrta nisem nameraval kar zapustiti. Tradicija in zgodovina imata v Evropi svoj čar in ceno. Sedanji je tako starejši od vrta v evropski prestolnici – Bruslju. Tako sem upal, da bo novi vrt čimprej zaživel, starega pa bomo uspeli ohraniti v stari podobi. Z zaključkom gradnje stavbe je fi nančni vir usahnil in vrt, ne le da se ni širil na novi lokaciji, tudi za kadrovsko popolnitev ni bilo sredstev. Nova lokacija je postajala vse bolj oddaljena. Stari Vrt smo že v prvem letu kljub izredno majhni ekipi prenovili in oživili, da bi ob morebitni zasaditvi novega imeli čim več rastlin. Na srečo je vsaj mestna občina Ljubljana prisluhnila našim prošnjam in priskočila na pomoč. Tako da je sedanja podoba Vrta izključno stvar prenove s pomočjo mestne občine Ljubljana. Za Slovenijo pa je zelo slaba popotnica, da v več kot tridesetih letih nismo uspeli narediti prav nič za razširitev Vrta na novi lokaciji, kaj šele da bi končali z obnovo starega. Naj svojo trditev podkrepim z dejstvom, da je Alfonz Paulin, vodja Vrta med letoma 1886 in 1931, v svojih poročilih zapisal, da je stanje zelo slabo, ker so šele dve leti po ljubljanskem potresu povsem na novo postavili zid okrog Vrta in za tedanje razmere povsem novo veliko večjo upravno stavbo.

Kdo so vaši obiskovalci?
Naši obiskovalci so res prav vseh starosti, od predšolskih otrok do upokojencev, od ljubiteljev do strokovnjakov. Nekateri pridejo v Vrt samo na sprehod, posedijo v senci dreves in v lepem okolju. Prav lepo okolje je tisto, ki velikokrat sem privabi različne televizije, ki tukaj zelo pogosto posnamejo pogovor s kakim zanimivim gostom. Predvsem pa je Vrt pravi raj za tuje obiskovalce. Mnogi, s katerimi sem se pogovarjal ali jih popeljal po Vrtu, so bili nad njegovim bogastvom neverjetno presenečeni in navdušeni. Vrt je odprt vse dni v letu, tudi pozimi. Obiskovalci se tudi pozimi, celo v snegu sprehajajo po njem. Za tujce vreme ni ovira. Ko dežuje, v sivih pozno jesenskih dneh ali pozimi, se znajdejo v Vrtu in si ogledujejo rastline. Zanje so tudi suhe rastline zelo zanimive. Mi že vsa leta suhe dele rastlin pustimo do pozne zime ali zgodnje pomladi, ko jih šele porežemo. Tako tudi te naključnemu obiskovalcu pripovedujejo svoje zgodbice. Teh pa je v vrtu mnogo.

Kako živi Botanični vrt skozi leto?
Botanični vrt ima v vsakem letnem času drugačno podobo. Pozimi na videz miruje, vendar za nas, zaposlene v Vrtu, ne. Tedaj očistimo preko 1200 različnih vrst semen, ki potem gredo v mednarodno izmenjavo. Prirejamo predavanja in delavnice za najširšo javnost. Pozna zima in zgodnja pomlad pomenita pravo prebujenje. Zvončki, jarice in žafrani prekrijejo trate in rastlin je iz dneva v dan več. Podoba se v srednji pomladi še hitreje spreminja. Za njene hitre preobrate včasih poskrbi pozni sneg, ki lahko naredi tudi kaj škode, predvsem na drevju, ostalim rastlinam pa prekine tisto najlepše cvetenje. Vendar je podoba že po nekaj dneh sonca zopet drugačna. Pozna pomlad in začetek poletja pomenita najbolj pisano barvno paleto cvetočih rastlin v vrtu. Rastline tudi v visokem poletju še vedno cvetijo. Jeseni se barva s cvetov prelije na liste. Katera je lepša, je odvisno od tega, ali je jesen topla in suha ali pa hladna in zelo deževna. Takrat je barvitosti manj, zato pa so sončni dnevi še toliko lepši za sprehod med poslavljajočim se rastlinjem.

S kakšnimi projekti se še ukvarjate?
Botanični vrt se veliko ukvarja z mednarodno izmenjavo semen, pri čemer smo zelo dejavni in se lahko primerjamo z najbolj razvitimi vrtovi. Velik projekt je vzgoja in izobraževanje od najmlajših do najstarejših. Vrt je namreč odprt in prireja predavanja in delavnice za najširšo javnost. Ukvarjamo se z ohranjanjem rastlin tako v vrtu kot tudi na naravnih rastiščih. Prav v ta namen imamo najet suhi travnik na obrobju Ljubljane, kjer varujemo njegovo raznolikost. Zelo pomemben del je tudi iskanje raznolikosti znotraj posameznih vrst. Radi bi opozorili, da je to res neprecenljivo bogastvo, ki lahko v končni fazi prinese veliko k prihodku države. Slovenija slovi ne le kot vrstno zelo bogata država, ampak tudi kot tista, kjer je možno znotraj posamezne vrste prav zaradi njene razgibanosti, »prepišne« lege, najti veliko raznolikost. Ta pa je ravno tista, ki razvito vrtnarsko proizvodnjo še kako zanima. Žal se ne zavedamo, da so lahko rastline in njihova raznolikost pravo turistično bogastvo tako male dežele, neverjetna kakovost bivanjskega okolja in prav zaradi tega pravi raj za Evropejce. Mnogi tega nimajo več. Kdaj se bomo mi zavedli, da so rastline del narodnega bogastva, ki ni namenjeno le nekaj zanesenjakom, ampak je to kapital celotne države, ki ga mora le-ta znati tudi pametno obračati?

Alenka Štefanič Splichal

InfoSRC.SI, 2007 (http://www.src.si/library_si/pdf/infosrc/2007-49/InfoSRC.SI-2007-49.pdf)