Foto: Daniel Novakovič/STA
Današnje prijetno avgustovsko dopoldne je minilo v sproščenem obisku predsednika države g. Boruta Pahorja, ki je s svojim obiskom počastil 210 letnico neprekinjenega delovanja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Kot se za tak dogodek spodobi ga je v vrtu pričakal majhna a zanimiva delegacija predstavnikov Univerze v Ljubljani prorektorica prof. dr. Tanja Dmitrović, predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani prof. dr. prof. dr. Borut Božič, prodekanja Biotehniške fakultete prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, predstavnik biologije prof. dr. Marko Kreft, predstavnik ZRC SAZU, prof. dr. Andraž Čarni, predstavniki MOL oddelek za okolje Nataša Jazbinšek Seršen s sodelavko Heleno Regina, delegacijo iz rodnega mesta ustanovitelje vrta pod vodstvom Ivice Kavčič in članov muzejskega društva Idrija Tinke Gantar, Maruške Trušnovec in slikarja Rafka Terpina, sodelavci Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani in še nekaterimi naključnimi gosti. Sprehod po vrtu je potekal preko skalnjaka kjer se nahaja alpska in dinarska flora. Ogledali smo si trajno semensko banko, kjer je že varno spravljenih preko 20 % slovenske flore (766 vrst iz narave), preko 16 000 vrečk s semeni v suhi semenski banki, kjer se nahaja okrog 4000 različnih vrst iz Slovenije in sveta, dragoceno korespondenco vrta s tujimi vrtovi vse od leta 1889. Tropski rastlinjak, ki je prava ljubljanska džungla, je atrakcija ki je zanimiva tako za študente, številne šolske skupine domače in tuje goste, kjer spoznajo rastlinstvo tropov s celega sveta. Zaustavili smo se ob raziskovalnih zbirkah vrta ki so ponesle ime vrta v svet: to so navadne ciklame, navadni mali zvončki, narcise, telohi, žafrani in druge vrste. Prav navadna ciklama se ravno te dni s svojim omamnim vonjem bujno razcvita, druge so v fazi mirovanja. Sprehod smo nadaljevali skozi rastlinski sistem vrta, ki je bil osnovna učna baza, zaradi katere so bili botanični vrtovi prvotno ustanovljeni. Tam so študentje medicine in farmacevti spoznavali vrste, s katerimi so potem zdravili ljudi.
Ob doprsnem kipu Franca Hladnika je delegacija iz Idrije položila spominski venček svojemu rojaku. Ob kratkem sprehodu v zgodovino vrta smo se podali še mimo ostanka Marmontove lipe posajene leta 1810 in rumenega drena, ki v vrtu še vedno vitalen klobuje vsem ujmam do današnjih dni. Ob prijetnem klepetu ob čajnici Primula pa smo uradni del obiska zaključili. Vsi skupaj smo bili veseli prijetnih in prijaznih misli, ki smo si jih med seboj v pogovoru na varni razdalji izmenjali v zeleni oazi Ljubljane na Špici.
http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2F0B0260D6243CB4C12585CA00360BAE
