Prav lep pozdrav vsem, ki ste prišli na današnji slovesni dogodek.
Starosta krajinskih arhitektov na naši fakulteti pokojni prof. Dušan Ogrin je v svojem delu Vrtna umetnost sveta zapisal, da je morda bil vrt prej kot pa so ljudje začeli graditi bivališča. Kako tudi ne, saj so ljudje nabirali plodove za prehrano, marsikatero seme je tako padlo na tla v bližini njihovih zatočišč, kjer so bili. Marsikatero seme se nam še danes nehote obesi na obleko, če se sprehajamo v naravi, tudi v vrtu smo včasih povsem obdani s semeni, ker se nekatera dobesedno primejo obleke, in tako so torej nastali preprosti vrtovi. Naš vrt še ni iz tistih časov, čeprav je relativno star za evropske razmere, celo najstarejši v jugovzhodnem delu Evrope. In zanimivo že od začetkov je imel ograjo, morda tudi za to, da se ve, da je to ujeti delček narave, ki ga je potrebno še posebej spoštovati, je delo narave in človeških rok.
K besedi vabim dr. Jožeta Bavcona vodjo Botaničnega vrta UL:
Lepo pozdravljeni, počasi malo diši po zimi. Ko se je v bližini hiš pojavil stržek, potem smo otroci vedeli, da bo kmalu sneg. Danes zjutraj sem ga videl v vrtu.
Za Botanični vrt UL je danes zelo lep dan zato bi v naši sredi toplo pozdravil podžupana MOL docenta Roka Žnidaršiča in kar dva častna občana Ljubljane predsednika uprave BTC g. Jožeta Mermala in nekdanjega podžupana prof. Janeza Koželja pa seveda naše predstavnike s fakultete, dekanijo Biotehniške fakultete prof. dr. Marino Pintar in njeno ekipo. Žal moram opravičiti tako g. župana Zorana Jankovića in rektorja univerze v Ljubljani prof. dr. Gregorja Majdiča, ki sta zaradi delovnih obveznosti zadržana. Pozdrav vsem prisotnim, ki ste se kljub močnemu nalivu zbrali, da počastimo ta dogodek.
En vroč zgodnje poletni dan v letu 2023 je bil, ko je bila Ižanka še v celoti gradbišče. Stara ograja je dajala že zelo razsut izgled, ko sva s sodelavko ravno pregledovala ograjni del dreves ob njem. Ugotovila sva, da ograja tako z notranje kot zunanje strani daje zelo klavrno podobo vrta. To mnenje s prošnjo, če bi bilo mogoče kakorkoli pomagati, sva naslovila na mestno občino Ljubljana, na gospoda župana in podžupana. Bil je zelo hiter in to zelo pozitiven odziv, da se strinjajo s prenovo in jo bodo tudi izvedli. Potem se je začelo. Zato smo res zelo hvaležni Mestni občini Ljubljana, gospodu županu Zoranu Jankoviću in podžupanu Doc. Roku Žnidaršiču, ki sta takoj razumela, da bo ob tako lepi prenovi Ižanske ceste tudi zunanja podoba vrta tista, ki bo ta prostor obogatila. To kaže odnos MOL do narave torej tisto, kar je bilo leta 2016 z zeleno prestolnico obeleženo po celi Evropi in svetu je še vedno ali pa še bolj pomembno danes. Lahko bi rekel, da je to v luči Kunminške deklaracije, ki govori o sožitju človeka z naravo, to prav tisto, ki zgodbo zelene prestolnice Ljubljane samo nadgrajuje. Meščani so nas ob prenovi Ižanke velikokrat spraševali kaj to pomeni za vrt. Vedno smo jih mirili, da bo podoba le še lepša. Ko se je začasno ograja ob podiranju stare pomaknilo v vrt, ker smo pač ob drevesih naredili obvode, da bo možna gradnja, je bilo mnogo zaskrbljenih pogledov. A ko smo povedali, da bomo dobili novo ograjo, so jo potem vsi nestrpno čakali. Po izgradnji so novo ograjo vsi z velikim veseljem sprejeli, navdušeni so nad njo.
V botanične vrtove po Evropi so bili zelo različni režimi vstopanja, ponekod je bilo to dovoljeno samo raziskovalcem, drugod farmacevtom, zdravnikom. Celo tako hudo je bilo, da je v Franciji kak vojak, če so ga dobili v vrtu, šel v zapor. V Ljubljani je bil vrt vedno odprt za javnost, celo več, že Franc Hladnik ustanovitelj vrta je imel javna predavanja v vrtu.
Glasbena točka: Škrat nastopa Renato Turk, učenec 3. razreda harmonike mentor g. Miha Pinterič Glasbena šola Ljubljana Moste-Polje
Franc Hladnik ustanovitelj vrta je imel kar bogat izbor svojih učencev Henrik Freyer prvi kustos Kranjskega deželnega muzeja, vrtnar andrej Fleischmann, Žiga Graf, Tržaški župan Tommasini in drugi. Nič drugače ni danes. Številni prihajajo v vrt in mlade kolegice se trudijo, da dobijo tudi čim več študentov, ki jih naučijo, da znajo znanje podajati svojim sovrstnikom in mlajšim. Učijo se nastopati in hkrati spoznavajo rastline. Znanje se tukaj v vrtu pretaka iz generacije v generacijo, ni dovolj le pisno znanje, pomemben je tudi ustni prenos, ki teče naprej, drugače je, kot če se tega naučimo iz knjig, predvsem pa se rastlin ne da naučiti iz slik, danes bi rekli iz interneta. To je že sredi 18 stoletja zapisal slavni princ botanike Linne. Rastlino vam mora nekdo predstaviti v živo in potem jo spoznate. Zato pa skrbimo v vrtu.
In kaj ima pri vsem tem ograja?. Tako kot lepa slika, ki ima primeren okvir, tako kot spoštovanje do prostora v katerega vstopamo, je ograja, ki daje prostoru veličino tista, ki pove tudi o tem, kaj se v prostoru skriva. Vrt je po letu 1955 prvič dobil ograjo in lepo ureditev zunanje okolice, kar je njemu primerno. Ograja ga omejuje a hkrati proseva vso tisto lepoto prostora. Arhitekt podžupan doc. Rok Žnidaršič si je ograjo zamislil kot vez med cesto in prostorom. Prisluhnimo tej ideji:
Povzetek govora podžupana doc. Roka Žnidaršiča
Izpostavil je, da Botanični vrt pravzaprav razume kot 'laboratorij' za obvarovanje dragocenih rastlin pred podnebnimi spremembami, zunanjimi vplivi. "Ograja je nekoliko višja od prejšnje, dotrajane, a s tem sprošča pogled v Botanični vrt, ki je del javnega prostora in za MOL izredno pomemben.".
Podžupan doc. Rok Žnidaršič je razkril tudi nadaljnje visoke načrte MOL-a z Botaničnim vrtom: "Ne želimo ga samo vključevati v mestne projekte (npr. za ozelenitev nadstrešnic) temveč želimo sodelovati pri njegovi prihodnji infrastrukturi in širitvi. Rešitev za manjkajoči zimski rastlinjak vidimo v širitvi Botaničnega vrta proti Orlovi". Botanični vrt bo v bodoče razširjen v krajino med Gruberjevim kanalom in Golovcem, S tem bo vrt dobil nove možnosti za svojo integracijo v mestni prostor".
Glasbena točka Mini Twist nastopa Renato Turk, učenec 3. razreda harmonike mentor g. Miha Pinterič Glasbena šola Ljubljana Moste-Polje
Prosim še vodjo vrta za zahvalne besede:
Poleg že omenjenih g. župana in podžupana bi se rad zahvalil vodji oddelka za gospodarske dejavnosti in promet g. Maji Žitnik, ki je financiral prenovo, Javnemu zavodu turizem Ljubljana za financiranje napisa na ograji. Seveda pa vse to ne bi bilo mogoče, če ne bi Prenova imela zelo dobro ekipo delavcev. Vsak dan smo se zjutraj videli in še vmes, če je bilo potreba, zelo so bili uvidevni, pazili so na naša drevesa. Hvala izdelovalcu ograje podjetju Alprema, izvajalcu lesenega dela ograje g. Borotu Hacetu in izdelovalcu črk Lesniniok in seveda oblikovalcu celostne grafične podobe talne in črkovne Nenadu Cizlu in Luzu g. Maršiču, ki je bdel nad rešitvami celote.
Sedaj pa je čas, da se ob sproščenem klepetu še malo družimo v naši tropski džungli zato povabilo v rastlinjak.
Vezni tekst je povezovala doc. Blanka Ravnjak raziskovalka v Botaničnem vrtu UL.
Foto: J. Kališnik