Sreda, 11. april 2018 ob 18. uri
Predavanja
ŽIVLJENJE GLIV
Kraljestvo gliv šteje okoli 350.000 vrst (po nekaterih navedbah celo 1,5 milijona vrst), opisanih pa je le okoli 100.000 vrst. Na splošno so glive sestavljene iz podgobja, ki predstavlja vegetativni ali prehranjevalni del in razmnoževalnega dela, ki ga imenujemo trosnjak. Večina trosnjakov gliv je mikroskopsko majhnih. Pri nekateri vrstah gliv (okoli 5000 vrst) pa so trosnjaki večji ter vidni s prostim očesom ali preprosto lupo in jih imenujemo gobe. Torej izraz goba uporabljamo za vidne trosnjake, ki jih tudi nabiramo, kot na primer jurčke. Čeprav ima večina vrst trosnjake mikroskopsko majhne, pa so njihova podgobja (telesa) zelo obsežna (lahko več hektarjev), zato gliv ne moremo uvrščati med mikroorganizme. Med njimi so vrste gliv, ki predstavljajo največje organizme na svetu.
Glive so heterotrofni organizmi in se na tri načine oskrbujejo z energijo in sicer; kot paraziti, saprofiti ali pa kot simbionti. Kot paraziti povzročajo glivične bolezni pri človeku, živalih (mikoze) in rastlinah (sneti ter rje). Druga skupina so saprofiti ali glive razkrojevalke, ki uspevajo na mrtvih organizmih in na primer na lesu povzročajo trohnobo. Za njih je značilen lizotrofni način prehrane. Organske snovi (glukozo) pridobivajo tako, da z encimi razkrajajo substrat, na katerem živijo. Simbiotske ali mikorizne glive pa živijo v sožitju (mikorizi) s koreninskim sistemom rastlin.
Glive so za življenje na Zemlji izredno pomembne, saj omogočajo krogotok življenja. Glive razkrojevalke so pomembne za razkroj organskega materiala ter mineralizacijo, mikorizne pa za oskrbo rastlin z vodo in minerali. Prav tako so glive pomembne v biotehnologiji, prehranski industriji in medicini; med njimi na primer plesen Penicillium in rženi rožički. V zadnjih letih pa so ugotovili številne gobe, ki imajo zdravilne lastnosti.
Predava prof. dr. Franc Pohleven.
Vstopnina: prostovoljni prispevki
Torek, 17. april 2018 ob 13.00 uri v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani
Projekt Barjanka
Župan MOL g. Zoran Janković bo podpisal pismo o nameri Projekta Barjanka.
Sobota, 21. april 2018 med 9. in 17. uro
14. Bolšji sejem rastlin
Tudi letošnji bolšji sejem bo zgodnejši kot je bil ponavadi. Odvijal se bo v soboto, 21. aprila od 9. do 17. ure v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani na Ižanski cesti 15, tudi tokrat v sodelovanju s Slovenskim društvom za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin. Letošnji bolšji sejem bo malo drugačen. Z njim bomo obeležili Dan Zemlje in predstavili projekt Life NATURAVIVA, v katerem je ena od partnerskih organizacij tudi Botanični vrt. Predstavljene bodo partnerske organizacije v Life projektu, potekala pa bodo tudi predavanja in predstavitve o biodiverziteti Slovenije. Glavni del pa bodo kot vedno rastline. Stojnice bodo sejemsko razporejene v delu vrta, ki je namenjen sredozemskim rastlinam tako, da bo kontakt med razstavljavci in kupci še bolj pristen.
Prijavnica za razstavljalce in prodajalce
Program:
- 9:00 - 17:00 prodaja rastlin
- 10:00 predavanje ''Predstavitev projekta Life NATURAVIVA'' (mag. Blanka Ravnjak; Botanični vrt Univerze v Ljubljani)
- 11:00 predavanje ''Barjanska tla in vode'' (Barbara Vidmar in Maša Bratina; Krajinski park Ljubljansko barje)
- 11:00 delavnica ''Sajenje dreves in izdelava napisnih tablic za rastline''
- 13:00 predavanje ''Drevesom prijazno mesto'' (dr. Maja Simoneti, DKAS - Društva krajinskih arhitektov Slovenije v okviru praznovanja Meseca krajinske arhitekture)
- 14:00 predavanje ''Rastline, življenjski prostor živali'' (dr. Jernej Polajnar, NIB)
- 15:00 delavnica ''Sajenje dreves in izdelava napisnih tablic za rastline''
- 16:00 Voden ogled: Tema – Biodiverziteta
TROPSKI RASTLINJAK Botaničnega vrta je odprt:
Vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) od 10.00 do 18.00
Čajnica Primula
Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) od 9.00 do 19.00
APRIL V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne,
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki), razen ponedeljka od 11.00 do 17.00
1. – 15. april 2018
Fotografska razstava
Arboretum Volčji Potok in Botanični vrt v Tivoliju
Ljubljana ima v mestu in v bližnji okolici dve botanični ustanovi, ki sta hkrati privlačni parkovni površini. To sta Botanični vrt Univerze v Ljubljani in Arboretum Volčji Potok. Na razstavi se predstavljata vsak s po 60 fotografijami, ki bodo v Tivolski park prinesle cvetje še preden se bo pomlad zares začela.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji. Ustanovljen je bil leta 1810, v času Ilirskih provinc kot “Vrt domovinske flore” v okviru Visokih šol. Danes je v njem predstavljenih okrog 5.000 različnih rastlinskih vrst z različnih koncev sveta.
Arboretum Volčji Potok je kulturni spomenik oblikovane narave, ki na leto pritegne do 200.000 obiskovalcev. Letni cvetni lok se začne z obiljem narcis in tulipanov ter nadaljuje s cvetočimi sleči in z razkošjem vrtnic v obeh rožnih vrtovih. Ta del leta je tudi predstavljen na fotografijah.
Leto 2018 je Evropsko leto kulturne dediščine, na seznam pa sta uvrščena tako Arboretum Volčji Potok kot Botanični vrt.
Razstava je na ogled v parku Tivoli od torka, 6. februarja do 3. aprila 2018.
April 2018
KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI
Aprila lahko zbirko lepo napisanega in narisanega Knjižnice pod krošnjami prebirate v Tivolskem rastlinjaku ob Čolnarni. Ko boste odložili knjigo, si lahko ogledate zbirke tropskih rastlin, kaktusov in orhidej.
Odjava z liste za obveščanje
Dodatne informacije lahko dobite na naslovu:
Botanični vrt Univerze v LjubljaniIžanska cesta 15, 1000 Ljubljana
tel.: 01 427 12 80
e-mail: Questo indirizzo email è protetto dagli spambots. È necessario abilitare JavaScript per vederlo.
Vrt je za obiskovalce odprt vsak dan 7.30 - 17.00.