Zapustila nas je dolgoletna zunanja sodelavka Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, muzejska svetnica Dr. Nada Praprotnik. Veliko del smo skupaj izdali, pri veliko delih je bila glavna recenzentka. Z njo skupaj smo debatirali in debatiral o rastlinah. Lani in letos, ko smo začeli snovati Scopolijevo leto je bila glavni vir znanja idej in še kaj. Scopoli je bil ena izmed tem, ki ga je poleg vsega ostalega obdelovala v zadnjih letih. Zato se ji bomo tudi s praznovanjem 300-letnice res simbolično - z zgodovino botanike poklonili.
Bila je pojem zgodovine botanike. Vedno je takoj odgovorila na vprašanja. Nekaj o njej smo zapisali ob njeni 70-letnici. Naj ji njene rastline cvetijo v trajen spomin. Te dni se bo razcvetel njej tako ljubi lepi čeveljc.
Posvetilo ob 70-letnici
Dr. Nada Praprotnik je svoje življenje in delo posvetila rastlinam, predvsem tistim v alpskem svetu, in zgodovini slovenske botanike. Zato se ji želimo avtorji s delom Jegliči v Sloveniji – Primule v Sloveniji ob njenem življenjskem jubileju za njeno predano in nadvse uspešno botanično delo globoko pokloniti. Je namreč neutrudna avtorica, prva urednica botanične revije Hladnikija in dolgoletna kustosinja za botaniko v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Svojo skrb je posvetila alpskim rastlinam v našem edinem in najstarejšem alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti. Vedno so ji bile gore tiste, ki so jo mamile s svojo floro.
Prvi avtor dela Jegliči v Sloveniji – Primule v Sloveniji jo je spoznal še v osnovni šoli na eni izmed ekskurzij za biološke krožke, ko je tako vneto razlagala o rastlinah. Kar požiral je njeno vedenje, čeprav si takrat ne bi upal niti pomisliti, da bosta nekoč skupaj botanizirala ali celo tesneje sodelovala. A se je v študentskih letih zgodilo prav to. Pokojni prof. dr. Tone Wraber je študente nekoč popeljal na Šar planino, na Džeravico in Paštrik, kjer sva dva izmed avtorjev skupaj s tedaj že dr. Praprotnikovo uživala in spoznavala balkansko floro z ilirskim flornim elementom. To je bila tudi tema njene doktorske disertacije.
Nobeden izmed njiju si takrat ni upal misliti, da bodo nekoč postali stanovski kolegi in se bodo vsi posvetili botaniki, skupaj botanizirali in skupaj celo kaj napisali.
In tako kot sva se starejša soavtorja pridružila naši slavljenki, se je nama in mnogokrat tudi dr. Praprotnikovi pridružila mlajša soavtorica in s tem se tradicija prenašanja znanja nadaljuje. Skupaj sodelujemo v zgodovinsko obarvanih temah botanike. Dr. Praprotnikova je namreč zanesljivo najboljši leksikon zgodovine slovenske botanike. Na vsako vprašanje takoj odgovori z zanesljivimi referencami. Je bolj natančna kot sodobni internet. Kako tudi ne saj, je zgodovino slovenske botanike obdelala z vseh zornih kotov in prav tako tudi botanike, ki so delovali na ozemlju današnje Slovenije.
