Ob bližajočem kulturnem prazniku v vrtu predstavljamo dela iz naše hortikulture, ki je bila tista iz katere beseda tudi izvira: namreč iz obdelave zemlje. Rastlinsko bogastvo Slovenije je neizmerno in v primerjavi z bistveno večjimi državami jih Slovenija močno prekaša ali pa ima vsaj enako število rastlin. Prav to Slovenijo dviguje na raven biodiverzitetno izredno bogatih držav Evrope - kar med vroče točke Evrope. Botanični vrt Univerze v Ljubljani, prvotni vrt Visokih šol (1810), ki so imele značaj Univerze za časa Ilirskih provinc (1809), od samih začetkov predstavlja rastlinstvo naše dežele Evropi. To tradicijo ohranjamo do današnjih dni. Tako je že poleti izšlo delo o varovanju rastlinskih vrst v vrtu z naslovom Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete, avtorjev dr. Jožeta Bavcon, dr. Nade Praprotnik in dr. Blanke Ravnjak, ki jo je sofinancirala Mestna občina Ljubljana. Botanični vrt ima res bogato tradicijo varovanja vrst saj nekatere v njem rastejo že od samih začetkov in jih v naravi ni več. Je celo unikaten v Evropi in svetu, ker ima rastlinsko vrsto, ki raste samo v vrtu.
V treh naslednjih delih pa predstavljamo tri različne teme: Botanika Alfonza Paulina (1853-1942), Terapevtski vrt in Jegliče v Sloveniji - Primule v Sloveniji. V prvem predstavljamo življenje in delo botanika prof. Alfonza Paulina, ki je vodil Botanični vrt od leta 1886 do 1931 in ga umestil na Evropski nivo. Predstavljamo njegovo delo v vrtu, ki je zelo bogato in delo na raziskovanju Flore Kranjske, izdajanju posušene herbarijske zbirke Flora exsiccata Carniolica, kjer je izdal 2000 vrst, njegovo pedagoško, znanstveno delo ter tudi njegov prispevek k naravo varstvu. Alfonz Paulin je že tretji pomemben mož, ki ga predstavljamo v nizu knjig, ki smo jih izdali v vrtu in predstavlja delo naših botanikov in vodij vrta. Avtorji dr. Nada Praprotnik, dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak.
Tretje delo predstavlja uporabo rastlin v terapevtske namene: Avtorji dr. Blanka Ravnjak, dr. Jože Bavcon, Lea Gabrovšek in dr. Lea Šuc, kjer smo Botanični vrt in Uri Soča predstavili pomen rastlin v terapevtske namene in njih praktično uporabo. Botanični vrt je v Uri Soča zasadil prav poseben terapevtski vrt kjer s pomočjo rastlin lahko delovni terapevti ugotavljajo napredek zaznavanja po poškodbah. Vrt služi terapiji, hkrati pa je tudi okras novega dela URI Soča. V delu pa je predstavljena tudi zgodovina uporabe rastlin v različne namene, ki so človeku pomagali pri zdravljenju.
V četrtem delu pa avtorji: dr. Jože Bavcon, dr. Blanka Ravnjak in dr. Brane Vreš predstavljamo enega izmed pomembnih rodov v hortikulturi jegliče oziroma primule z delom: Jegliči v Sloveniji. So eni izmed pomembnih predstavnikov hortikulture. Slovenijo naše vrste jegličev predstavljajo v svetu kar s tremi endemiti, torej vrstami, ki rastejo samo pri nas. Ene segajo še malo čez mejo. Imajo bogato zgodovino še iz časov Scopolija (1754 naprej), Wulfna (1755). Prav kranjski in Idrijski jeglič (naravni križanec med kranjskim in avrikljem) sta svetovno znani vrsti, ki rasteta smo v Sloveniji. Potem je tukaj še Wulfenov jeglič pa tudi še nekaj križancev, ki nosijo imena po naših krajih. Banjški, trnovski in peški jeglič.
Vsa zadnja tri dela so bila sprejeta na razpisu ARRS za znanstvene monografije in so s strani agencije ARRS tudi sofinancirana. Vsa dela so izšla v okviru Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani torej Biotehniške Fakultete kamor vrt spada. Vsa dela so opremljena z avtorskimi fotografijami avtorjev in še različnih drugih sodelavcev, kar daje delom, ki so v celoti dvojezična (slovensko angleška) tudi mednarodno prepoznavnost. Botanični vrt Univerze v Ljubljani tako tudi po 212 letih še vedno ohranja in nadaljuje svoje prvotno poslanstvo: raziskuje domačo floro in o tem poroča tako doma kot v svetu.
Ob knjižnih delih bomo predstavili tudi nove dvojezične table v tropskem rastlinjaku, ki nas preko rastlinjaka popeljejo med tiste najbolj poznane tropske predstavnike. Mladi sodelavki - pedagoginji Katja Malovrh in Maja Tomšič sta table pripravili na osnovi našega že leta 2020 izdanega dela Tropske rastline. Pedagoško delo vrta se tako odraža tudi v delih, ki smo jih izdali in prav tako v novih napisnih tablah, ki vsakega obiskovalca tropskega rastlinjaka popelje v širni svet, ki ga prav zaradi kovid razmer sedaj težko obiščemo. Lahko pa se o rastlinah iz celega sveta poučimo in jih spoznamo kar na enem mestu v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.
Vabljeni na predstavitev in pogovor z avtorji del 3.2.2022 ob 11. uri v Botaničnem vrtu Ižanska cesta 15 v predavalnici ali online preko spodnje povezave.
Meeting link:
https://bf-uni-lj-si.webex.com/bf-uni-lj-si/j.php?MTID=m34475c8d66d54656cf576c469b56100f
Webex meeting number:
2731 605 6570
Password:
4Wanf6974PH
Foto: Jure Kališnik
Foto: Jure Kališnik
Foto: Katja Malovrh
