Spoštovani,
Ko obsurdi dosežejo višek. Tudi rastline imajo pravico do vode ne le živali in človek. Žalostno je, da vrt, ki je v osnovi raziskovalno izobraževalna ustanova predvsem pa se aktivno ukvarja z ex-situ in in-situ varstvom rastlin, je od leta 2008 tudi zavarovan kot spomenik državnega pomena, dobiva odločbe, ki res ne sodijo v ta čas. Botanični vrt nima primarno vrtnarske dejavnosti, tudi se iz tega ne more preživeti. Žal pa je res, da od države dobi le dobro tretjino sredstev za svojo dejavnost, vse ostalo mora pridobiti na trgu vendar ne s to vrstno dejavnostjo. To je najmanjši del v njegovem proračunu. Zato je ta odločba v posmeh vsemu. Namesto, da bi ministrstvo za okolje podpiralo dejavnost naravovarstva in predstavitve le-tega v svetu, pošilja take odločbe. V letu 2015 smo v Edinburgu dobili nagrado za ex-situ varstvo rastlin. Nagrado podeljuje Svetovna organizacija botaničnih vrtov (Botanic Gardens Conservation International). Botanični vrt je bil leta 2007 predstavljen kot eden izmed 178 svetovno pomembnih vrtov, v knjigi Botanic Gardens a living history, ki je izšla v Londonu. Na svetu pa je sicer preko 3000 botaničnih vrtov. Podobne dosežke bi še lahko naštevali, a ustreznih ministrstev to očitno ne gane. Žalostno pa je, da pri nas lahko vsak inšpektor, ki očitno nikoli razumel delovanja botaničnih vrtov ali to dejavnost vsaj povohal, to proglasi za navadno vrtnarsko dejavnost. To je možno samo v deželi, kjer svetovni dosežki itak nič ne štejejo.
Dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani
