Na pobudo gospoda prof. dr. Shin-Ichi Uya z Univerze v Hirošimi, aktivista ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi odvrženi na Hirošimo, prof. dr. Radovana Stanislava Pejovnika in prof. dr. Alenke Malej je Botanični vrt zaprosil za semena preživelih dreves iz Hirošime. Izbrali smo nekaj vrst in ta semena junija 2013 posejali v Botaničnem v vrtu. Med njimi je vsekakor najbolj zanimiv ginko. V naravi je skoraj izumrl, ohranil se je le v samostanskih vrtovih. Najstarejši fosili ginka segajo 270 milijonov let nazaj v obdobje Perma. Sprva so domnevali, da je to izumrla vrsta, zato ga imenujemo tudi živi fosil. Ginko je izredno trdoživo drevo, saj se je ohranilo do danes. Ob eksploziji atomske bombe v Hirošimi je prav ginko ponovno preživel prav ob porušenem samostanu v radiju okrog 1 km od središča atomskega udara. Kljub temu, da je drevo bilo videti suho je ponovno oživelo. Prav simbolika drevesa, ki je oživelo, se še danes ohranja. To je postalo celo simbolika miru. Z nekaj semeni ginka, japonskega koprivovca, ki smo jih dobili iz Japonske in potem tukaj posejali ter gojili do danes, bomo to tradicijo dobrega sodelovanja še nadgradili. Drevesa miru smo slovesno zasadili 7. 10. 2014 v glinene lonce, da jih bodo, ko bodo dovolj velika, posadili na stalno mesto ob nove fakultete na Večni poti prav zraven nasada japonskih češenj. Tako drevesa Hirošime kot japonske češnje prinašajo sporočilo miru.
dr. Jože Bavcon
