Bodičaste vrtnice
200 letnica Darwinovega rojstva in 150 letnica izida knjige O razvoju vrst z naravnim izborom je med drugim v Slovenijo prinesla tudi g. Petra Boyda. Ne le da dela v kraju Darwinovega rojstva, da dela v muzeju Shrewbury, ki mu je posvečen in je njegova tema tudi Darwin, za hobi se ukvarja še z bodičastimi vrtnicami. Prav te so Darwina v njegovem času pritegnile. Tedaj jih je, ker je bilo kar preko 300 sort in križancev, ki jih je ustvaril človek. Umetni izbor je bil tako ena izmed stvari, ki jo je Darwin vključil in obravnaval in potem primerjal z naravnim izborom.
Peter Boyd se s temi vrtnicami ukvarja že od leta 1960, bolj intenzivno pa v zadnjih desetletjih. Leta 2006 je dobil še status nacionalne zbirke za bodičaste vrtnice v Veliki Britaniji. Ker so bodičaste vrtnice v drugi polovici 19 stoletja izgubile na svoji popularnosti, se je njih sortni sestav začel manjšati. Imenujejo jih tudi škotske vrtnice. 
Veliko so jih selili v druge dele sveta, kamor so se priseljevali prebivalci iz teh predelov Velike Britanije. Peter Boyd tako danes išče te vrtnice v starih vrtovih po otoku in jih potem sadi na svoje posestvo v dokaj naravne razmere. V hribovito pokrajino, na travnik, ki ga potem samo kosi. Pravi da so te vrtnice zelo vzdržljive. Niso tako stalno cvetoče, vendar pa takrat, ko grmi zacvetijo je to en sam cvet različnih barv, kar so prinesla različna križanja. Precej piše o njih in njegove članke je večinoma možno dobiti na njegovi internetni strani www.peterboyd.com . Ker nima dovolj časa, vse novo dobljene primerke rastline sadi v velike 20 litrske lonce, v mešanico zemlje in peska, kjer rastline lahko ostanejo nekaj let preden so dovolj velike, da jih preseli v divje razmere, kjer potem bogatijo njegovo nacionalno kolekcijo. 
Pri nas od naravnih vrst iz te skupine raste prav vrsta syn. Rosa spinosissima, pravo ime R. pimpenillifolia pod katerim imenom jo najdemo tako v Mali flori Slovenije kot na mednarodno priznani strani za poimenovanje rastlin. To je izvorna vrsta za številne križance in sorte. Raste na zelo suhih pogosto kraških tleh. Bodičasti šipek ima rjavo do črne okrogle plodove in jo tako zlahka prepoznaven od drugih rdeče plodnih šipkov. Med bodičastim in kimastoplodnim, ki sta oba pri nas prisotna, je mogoče dobiti križance R. x reversa.
Zelo zanimivo predavanje v Botaničnem vrtu v Ljubljani je izvenelo s pestro ilustracijo različnih sort in križancev iz te skupine. Podprto je bilo z natančno in teoretsko obdelavo posameznih sort, kar je le še potrdilo temeljit pristop k problematiki bodičastih vrtnic in dobrem poznavanju njih še živečih sort. Tudi pri nas bi se mogoče na kakem starem vrtu še našla katera izmed njih. Stare vrtnice tako nikoli niso za odmet. Potrebno jih je čuvati in pusti na vrtovih ob hišah in jih kvečjemu namnožiti. Bogastvo, ki je nekoč bilo, lahko z leti postane zopet modno, škoda le da je potem potrebno začeti zopet znova.
