Botanični vrt Univerze v Ljubljani je ob 210 letnici svojega delovanja dobil najlepše darilo, porušili so mu rastlinjak in vhodni objekt na novi lokaciji na Večni poti. Tam je vrt predviden že od leta 1974. Še neamortizirane objekte rastlinjak in vhodni objekt, lep objekt, ki je bil lepo umeščen v prostor je zamenjal megalomanski objekt, ki je sedaj zgrajen z EU sredstvi, vrt pa je izgubil vse prostore namenjene njemu, ki so bili zgrajeni iz davkoplačevalskim denarjem. Res je skoraj neverjetno, da v dobi ko govorimo o zmanjšanju biodiverzitete se najstarejši posvetni ustanovi, ki se z biodivreziteto sedaj ukvarja že 213 let krči možnost za napredek. Tako smo v sredo 18.10. in četrtek 19.10 že četrto leto zapored svojo veliko zbirko sredozemskih rastlin selili v rastlinjake Marjetice Koper v Koper, ki nam je edina lahko zagotovila prezimovanje rastlin v zanje normalnih pogojih. To pa veliko stane, predvsem je pa tak prevoz v velikih kontejnerskih šleparjih za rastline tudi težava, ker jih je potrebno krajšati, da gredo na kamione in še posebej je to slabo za kakteje, ki so v vrtu že vse od leta 1955 in tega ne prenašajo najbolje. Skratka po Evropi gradijo botanični vrtovi nove rastlinjake še posebej po kovidu, ko se je pokazalo kako pomembne so rastline. Pri nas se je pa vrt začelo podirati, botanični vrt še vedno po 32 letih samostojne države nima urejenega ne financiranja ne kadrov. Res je sramotno, da fakulteta v vseh teh letih najstarejši matični ustanovi ni znala in ni hotela zagotoviti tega kar vrtu pripada.
Rastline smo v sredo 18.10 začeli nalagati ob 7.30 in potem so po kakih dveh urah potovale v Koper kjer je sledilo razlaganje.
Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij
Ensconet Consortium Consortium Consortium
Letter of Support University of Ljubljana
Ljubljana–Koper
26.–28. september 2023
20. septembra nas je zapustil pediater in primarij na Pediatrični kliniki v Ljubljani v pokoju. Dr. Luka Pintar. Hkrati je bil neprecenljiv fotograf avtohtonih rastlin in ljubiteljski botanik, ki je odkril marsikatero novo nahajališče naših avtohtonih vrst. Spoznala sva se v Prirodoslovnem društvu Slovenije in hkrati v Botaničnem vrtu, kjer sem ga spoznal že v študentskih letih sredi 80 let, ko sem tam začenjal z delom. Neutrudno je prihajal v Botanični vrt tudi kasneje, ko sem vrt prevzel v upravljanje. Tako prej kot kasneje sva se vedno prijetno pogovarjala. Bil je prijeten sogovornik, ki je vedel res veliko povedati tako o zgodovini, medicini, botaniki še posebej o strupenih rastlinah, s katerimi se je ukvarjal tudi zaradi svoje službe. Napisal je tudi priročno skripto o njih. Kasneje je vedno več zahajal v vrt in tam prebil s fotoaparatom dopoldneve ali popoldneve. Pri nas je imel kar domicil, nekaj opreme je puščal kar v vrtu. Njegove fotografije so bile vedno vrhunske. Znal jih je tudi analizirati in povedati kako so nastale, ob kakšni osvetlitvi, ob kakšni odprtosti zaslonke in še kaj. Vedno je tudi dodal v kakšni svetlobi bi jih še rad posnel ipd. Če sva le imela nekaj časa je vedno sledila tudi kakšna malo bolj zabavna zgodbica prej kot se je poslovil. Skratka bil je res gospod z veliko začetnico. Radi smo ga imeli.
V tednu mobilnosti Mestna občina Ljubljana ponovno zasaja nadstrešnice. Zelena prestolnica Evrope v letu 2016 se tako vsa leta nadaljuje in to zelo uspešno in koristno za vse meščane, za opraševalce. Ko smo te dni sadili nadstrešnice v Šiški so se na sosednji, ki je bila že zasajena kar trlo čebel, ki so letale od cveta do cveta lukih, ki so tam ravno cveteli. Že 25 nadstrešnic je ozelenjenih. Letos jih bo v tem času novih 15. MOL, Evroplakat in Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki zasaja nadstrešnice ter zagotavlja avtohtone vrste domačega izvora, vse vzgojene v vrtu iz našega semenskega materiala, tako nadaljujemo zeleno mestno zgodbo.
Vsak zeleni del se vklaplja v internetno zeleno mrežo, ki naravo preko mesta povezuje nazaj z naravo.
https://www.tiktok.com/@mestnaobcinaljubljana/video/7285331935499504928
Obisk kolegov iz Celovškega Botaničnega vrta. Ob vsakem obisku pade kake zanimiva primerjava tudi danes ni bilo nič drugače. Kolegi so bili nad vrtom navdušeni, ogledali so si prav vse tudi zakulisje, ki je javnosti skrito. Ob vsakem obisku iz tujine pa se pokaže vsa beda izgovorov, ki jih imajo pri nas, da bi se karkoli lahko rešilo.
14. septembra praznujemo 170. letnico rojstva Alfonza Paulina, ki je Botanični vrt Univerze v Ljubljani vodil od leta 1886 vse do leta 1931. V letu 2021 smo mu posvetili dvojezično monografijo, kjer trije avtorji predstavljajo njegovo vsestransko delo v botaniki in tudi izven nje. Paulin se je ukvarjal tudi z zbiranjem gradiva za Pleteršnikov slovar, bil je izredno dober srednješolski učitelj, s ponovno oživitvijo Univerze leta 1919 je pet semestrov honorarno predaval tudi botaniko. Imel je stike s številnimi srednjeevropskimi botaniki in njegova posušena herbarijska zbirka - Flora exsiccata Carniolica je predstavila floro Kranjske in je izhajala od leta 1901 vse do leta 1936. Predstavlja temeljni kamen novejše slovenske floristike. V Krškem so na našo pobudo in s pomočjo Botaničnega vrta organizirali mini simpozij njemu v čast in še več različnih dejavnosti. V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani ima Paulin svoje obeležje že od leta 1963, v Leskovcu pri Krškem v parku ob Šrajbarskem turnu pa od leta 1992. V avli tropskega rastlinjaka si lahko te dni ogledate priložnostno razstavo o Paulinovem delu.
Kljub relativno mokremu poletju so ciklame letos kar čakale na optimalni čas za cvetenje. Šele zadnja ohladitev jih je vzpodbudila, da so obilno začele s cvetenjem. Lani jih je zaustavljala suša, letos pa mokro in toplo vreme. Tiste prave ohladitve pa ni bilo. Sedaj pa se začenja njihov čas. Tam kjer jih je mnogo: v gozdu, na robu gozda ali na pokošenih senožetih prav zadehti. Predvsem senožeti je vedno manj, zato se ciklame vedno bolj umikajo v gozd in na cestne robove. Prav slednji so ponekod po Sloveniji postali njihova najlepša in najbolj dosegljiva rastišča, če jih le mulčer ne uniči prezgodaj.
Nekaj iz naše velike zbirke, ki obsega preko 6000 enot iz različnih delov Slovenije, pa si je mogoče ogledati v starem rastlinjaku Botaničnega vrta na Ižanski cesti 15.
petek, 29. september 2023
Ste vedoželjni? Je vaša radovednost brez meja? Si želite novih spoznanj? Vas zanima kaj vse počnejo znanstvenice in znanstveniki? Bi radi vedeli in videli kaj se dogaja v raziskovalnih ustanovah?
Vabimo vas, da se nam pridružite na vseslovenskem dogodku 'Noč ima svojo moč'. Osrednje dogajanje bo potekalo na zadnji septembrski petek, natančneje 29. septembra 2023, ko bo po vsej Evropi že tradicionalno potekala Evropska noč raziskovalcev. Takrat se po Evropi za en dan v letu na široko odprejo vrata organizacij, ki se ukvarjajo z znanostjo in raziskovanjem, da bi širši javnosti predstavile poklic in življenje znanstvenic in znanstvenikov.
32 let samostojne Slovenije! V vseh teh letih nobena vlada ni uspela rešiti financiranja najstarejše posvetne ustanove pri nas - Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, ki bo 11. julija praznoval 213 let delovanja. Vedno se najdejo izgovori, da je to stvar Univerze. Ko se je leta 1974 vrt zmanjšalo zaradi posega železnice vanj, je bila dana obljuba države, da se uredi novi vrt pod Rožnikom, omenjeni ostane zgodovinski spomenik. Prejšnja in pred prejšnja vlada sta dovolili, da se je na novi lokaciji še neamortiziran objekt namenjen izključno za novi botanični vrt porušilo, prav tako rastlinjak. Botanični vrt ni le stvar Univerze. Rastline za psihično in fizično preživetje potrebujejo vsi ljudje, kar je covid še kako pokazal. Zato je vrt dobro obiskan, v svetovnem merilu pa je v sami špici botaničnih vrtov. Doma pa je 32 let izgovorov države. Le kdo naj še kaj verjame?!
Vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, veteran vojne za Slovenijo znan. svet. dr. Jože Bavcon
Foto: Jure Kališnik
Nadstrešnice po Ljubljani so v cvetočem stanju, letos malo pozneje zaradi obilice padavin, a sonce jih vsak dan vzpodbuja k cvetenju. Nadstrešnice lahko vidijo bližnji stanovalci in imajo svoje vrtiček. Veseli bi bili posnetkov iz vaših stanovanj. Pogledi z vrha so vedno lepi. Tisti, ki te možnosti nimate, pa lahko pridete v Botanični vrt Univerze v Ljubljani in se sprehodite do bližnje šole ob železnici kjer boste na drugi strani proge lahko gledali naš čebelnjak. Cvetoči vrt na strehi čebelnjaka se vam bo razprl v vsej barvitosti. Splača se ga videti. Po mestu in doma v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani torej cvetijo nadstrešnice.
Tridnevno praznovanje 300 letnice Scopolija, za vsakih 100 let en dan, smo tri ustanove Prirodoslovni muzej iz Ljubljane, Muzejsko društvo Idrija skupaj z občino Idrija in Botanični vrt Univerze v Ljubljani proslavili od 1. junija do 3. junija.
22. maj je mednarodni dan biodiverzitete.
Ob tem dogodku lahko poslušate in preberete intervju:
Zapustila nas je dolgoletna zunanja sodelavka Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, muzejska svetnica Dr. Nada Praprotnik. Veliko del smo skupaj izdali, pri veliko delih je bila glavna recenzentka. Z njo skupaj smo debatirali in debatiral o rastlinah. Lani in letos, ko smo začeli snovati Scopolijevo leto je bila glavni vir znanja idej in še kaj. Scopoli je bil ena izmed tem, ki ga je poleg vsega ostalega obdelovala v zadnjih letih. Zato se ji bomo tudi s praznovanjem 300-letnice res simbolično - z zgodovino botanike poklonili.
Bila je pojem zgodovine botanike. Vedno je takoj odgovorila na vprašanja. Nekaj o njej smo zapisali ob njeni 70-letnici. Naj ji njene rastline cvetijo v trajen spomin. Te dni se bo razcvetel njej tako ljubi lepi čeveljc.
Iskreno se zahvaljujemo Marjetici Koper, njenemu osebju, ki je preko zime poskrbelo, da so naše sredozemske izgnanke ostale v zelo dobri rastni kondiciji. Hvala!
Zapustil nas je akademik prof. Dr. Boris Sket, v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani ga bomo ohranili v lepem spominu.
Ob 300-letnici rojstva zdravnika in znanstvenika, ki je na Kranjskem deloval kar petnajst izjemno ustvarjalnih let in v tem času objavil svoja najboljša dela, je Občinski svet Občine Idrija na pobudo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Muzejskega društva Idrija, leto 2023 razglasil za SCOPOLIJEVO LETO.
Foto: B. Ravnjak
Na današnji dan 29.3.2023 mineva 250 let od rojstva Franca Hladnika ustanovitelja in prvega vodje Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Njemu v spomin je zacvetel tudi Hladnikov volčič poimenovan po njem.
Foto: J.B.
Letos bomo praznovali 300 letnico rojstva Janeza Antona Scopolija (3 Rodil se je 3. junija 1723 (po nekaterih podatkih pa 13. junija) umrl pa je v Pavii 8. maja 1788. Od 1754 do 1769 je deloval v Idriji. Je naš največji na polihistor tedanjega časa in tudi utemeljitelj Linnejeve botanike pri nas.
Ko zacvetijo zvončki, narava praznuje. V Sloveniji vsako leto praznuje v izobilju. Obiščite Botanični vrt Univerze v Ljubljani, kjer se vrt ponovno barva v belino, ki jo predstavljajo navadni mali zvončki. Njim se pridružujejo druge, še zimske rastline: jarice, različne vrste telohov iz Slovenije in na najtoplejših mestih vrta tudi že prvi žafrani.
Slovenska turistična organizacija (STO) je na socialnem omrežju TikTok objavila posnetek o džungli v Sloveniji, ki je posnet v tropskem rastlinjaku. Posnetek si lahko ogledate na TikTok-u:
Ko smo leta 2010 izbirali datum za odprtje rastlinjaka, smo se odločili, da z njim počastimo tudi dan človekovih pravic. Tropski rastlinjak ob koncu praznovanja 200 letnice botaničnega vrta je pomenil vsaj malo tistega napredka, ki bi ga vrt moral doživeti že leta 1974, ko je bil na sedanji lokaciji na Ižanski cesti 15 zmanjšan zaradi posega železnice vanj. Tako kot v človekove pravice smo verjeli tudi, da se bo s tem odprtjem spremenil odnos do vrta znotraj matične ustanove Oddelka za biologijo in tudi Biotehniške fakultete. Verjeli smo, da je to nov začetek in bo s tem vrt pridobil na pomenu. Da se bo končno začel širiti tudi na novi lokaciji pod Rožnikom, kjer je bil zgrajen vhodni objekt, vendar ga zaradi pomanjkanja sredstev in volje znotraj predvsem Oddelka za biologijo nismo dobili v uporabo. Tam je bil leta 2000 zasajen večji nasad japonskih češenj, darilo države Japonske Sloveniji, kot simbolno dejanje pred začetkom vzpostavitve Japonskega veleposlaništva v Ljubljani.
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 213 LET VARUH BIODIVERZITETE!
