VABIMO VAS NA OGLED RAZSTAVE SLIK IN FOTOGRAFIJ: SONČNICE V VSEJ SVOJI LEPOTI Darje Kocjan Ačko,
ki je od 10. oktobra do 31. decembra v sprejemni avli tropskega rastlinjaka Botaničnega vrta Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, v odpiralnem času rastlinjaka, v oktobru od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 15. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 10. do 18. ure. Od novembra dalje pa od ponedeljka do petka od 11. do 17. ure ter v soboto in nedeljo od 10. do 17. ure. V času predavanj in delavnic v Botaničnem vrtu je odpiralni čas podaljšan do začetka predavanja oziroma delavnice.
Avtorica razstave doc. dr. Darja Kocjan Ačko, je vodja skupine za poljedelstvo na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete. Iz naravoslovne obravnave kmetijskih rastlin so jo rastline zvabile tudi k čopičem in slikarskim platnom. Pravi, da je pri združevanju znanosti in umetnosti naletela na ameriško monografijo Principles of Field Crop Production (Načela pridelovanja poljščin) iz leta 2006, v kateri John H. Mârtin s sodelavci v uvodnem poglavju The Art and Science of Crop Production (Umetnost in znanost pridelovanja poljščin) razmišljajo, da je lahko umetnost enako natančna kot znanost in znanost enako spontana kot umetnost. Navdušena nad povezovanjem znanosti in umetnosti meni, da je vsako sodelovanje in združevanje boljše od tekmovanja in razdruževanja. V zadnjih letih so po Van Goghu nastajale Vaze s sončnicami, najprej ena, dve, potem pa cela serija.
Sončnicam, po videzu tako podobnim soncu, da je rastlina dobila ime sončna roža, je bila posvečena razstava Sončna roža v knjižnici Fužine (od 5. aprila do 5. maja 2012), istoimenska knjižica ter nekaj predavanj za ljubitelje in kmetovalce. Zadnje predavanje z naslovom Sončnica, pomembna svetovna oljnica, medovita in okrasna rastlina je bilo 25. septembra 2013 v Botaničnem vrtu in je dostopno na spletnem naslovu Biotehniške fakultete: http://www.bf.uni-lj.si/agronomija/organiziranost/katedre-in-druge-org-enote/za-fitomedicino-kmetijsko-tehniko-poljedelstvo-pasnistvo-in-travnistvo/poljedelstvo/predavanja/.
Na spletu BF sta tudi knjižici Sončna roža in Pozabljene poljščine, s katerima se lahko še bolj podrobno seznanite s sončnico. Zvedeli boste, da je današnja sončnica (Helianthus annuus L.) kot uporabna rastlina (oljnica), medovita, okrasna in krmna rastlina, po videzu in biokemični sestavi semena kar precej drugačna od divje rastočih sončnic v njeni ameriški domovini.
Čeprav so slovenski agronomi že sredi 20. stoletja opozarjali na strateški pomen oljnic za narodno gospodarstvo z besedami, »čim več jih prideluje dežela, tem bolj samostojno je njeno gospodarstvo«, je na začetku drugega desetletja 21. stoletja namenjenih sončnicam le 300 hektarjev slovenskih njiv. Pridelano seme je za hrano ptic ali pa se predela deloma doma in v tujini, večino potreb po sončničnem jedilnem olju in margarini pa že desetletja skoraj v celoti pokrivamo z uvoženima. Vse premalo je znana bogata sestava sončničnih jedrc in olja, zlasti hladno stisnjenega. Podobno kot pri številnih drugih poljščinah, ki jih želimo razširiti pri nas, je tudi pri sončnici treba pravilno izbrati med tujimi sortami in hibridi, izboljšati, zlasti posodobiti tehniko pridelave ter povezati pridelavo s predelavo in prodajo prehranskih in neprehranskih izdelkov.
Če Vas pogled na razstavljene sončnice spodbudi k setvi v vrtu ali na njivi se boste sončnic veselili ves čas rasti in razvoja rastline, potem pa vsako leto znova in znova.
avtorica Darja Kocjan Ačko
