Tropski rastlinjak

Obisk kolegov iz CelovcaObisk kolegov iz Celovškega Botaničnega vrta. Ob vsakem obisku pade kake zanimiva primerjava tudi danes ni bilo nič drugače. Kolegi so bili nad vrtom navdušeni, ogledali so si prav vse tudi zakulisje, ki je javnosti skrito. Ob vsakem obisku iz tujine pa se pokaže vsa beda izgovorov, ki jih imajo pri nas, da bi se karkoli lahko rešilo.

Obisk kolegov iz CelovcaKako je to zanimivo, da naš vrt po mnenju Biotehniške fakultete ni primerljiv z nobenim v EU, ker so pri nas povsem druge razmere, ni primerljiv ne z zagrebškim, ne z Graškim, Dunajskim ali katerim iz Madžarske. Mi smo povsem unikatni. Od vseh omenjenih vrtov se res ločimo, da imamo edini dva svetovna certifikata, samo to doma nič ne pomeni. Karkoli predstaviš kot primerjavo, je vedno ista mantra, ne moremo se primerjati. Morda pa za primerjavo lahko dam današnje povsem konkretno vprašanje kolegice iz Celovca, ko smo jih popeljali po botaničnem vrtu in sem razložil, da je tukaj prodaja naših rastlin. Kako je to dovoljeno. Razložil sem ji da se mora naš vrt financirati na trgu, da do 2/3 sredstev dobi iz trga. Sploh ni mogla verjeti. Majhen celovški botanični vrt, ki ga pogosto obiskujem, je financiran s strani Koroške in ne proda niti ene rastline, ne dela na trgu, ker je financiran v celoti s strani regije. Pri nas pa se vrt po novem imenuje celo profitni center, kar pa jaz kot vodja vrta naj tega ne bi v tujini razlagal, da si slučajno kdo ne bi to napačno predstavljal. Vsa leta, ko se je Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki je v svetu v svetovni špici tlačilo, ko se ga je zbrisalo z lokacije pod Rožnikom, ko se mu je podrlo vse tam samo zanj zgrajene objekte, nihče ni odgovarjal. Največji uspeh je bila po mnenju Fakultete ustanovitev komisije za delovanje vrta. Glavna naloga komisije pa ni bila pomoč ampak poskus utišanje vodje vrta da ne bi robantil ob podiranju še neamortiziranih stavb. Noben vrt v EU nima take komisije. Da pa bi Fakulteta ustanovila komisijo, ki bi ugotavljala odgovornost vodstev, ki so dovolila podiranje neamortizirane in okolju prijazne stavbe, ki je pomenila vhod v 20 ha površine za širitev vrta, podiranje rastlinjaka, to pa nihče od odgovornih noče slišati. To je slovenska realnost. Kje že smo - v Evropi ali morda povsem kje drugje. Vrtovi v nekoč skupni državi imajo povsem drugačno vlogo in so tako kadrovsko kot finančno bistveno bolje podprti. Zakaj že smo se osamosvojili, da bi šli v Evropo, s katero pa se nam vrtu ne dovoli primerjati.

Podiranje stavb

Izbris botaničnega vrta na novi lokaciji

Vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani,
Znan. Svet. dr. Jože Bavcon

ETABLIERUNG MIT TRADITION UNS WISSEN SEIT 1810

BOTANISCHER GARTEN FEIERT - BIODIVERSITÄTSWÄCHTER FÜR 214 JAHRE!