Na pobudo gospoda prof. dr. Shin-Ichi Uya z Univerze v Hirošimi, aktivista ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi odvrženi na Hirošimo, prof. dr. Radovana Stanislava Pejovnika in prof. dr. Alenke Malej je Botanični vrt Univerze v Ljubljani zaprosil za semena dveh vrst preživelih dreves iz Hirošime. Izbrali smo: dvokrpi ginko (Ginkgo biloba) in japonski koprivovec (Celtis sinensis var. japonica). Semena smo junija 2013 posejali v Botaničnem v vrtu UL, kjer so uspešno vzkalila.
Najbolj je vsekakor zanimiv dvokrpi ginko. Vrsta je v naravi skoraj izumrla, ohranila se je le v samostanskih vrtovih. Najstarejši fosili ginka segajo 270 milijonov let nazaj v obdobje Perma. Sprva so domnevali, da je to izumrla vrsta, zato ga imenujemo tudi živi fosil. Nekoč je bil ginko bolj razširjen saj so njegove prednike našli kot fosilne ostanke tudi v Evropi. Po današnjem vedenju je v Evropi izumrl že pred 3 mil let, v Ameriki pa že pred 7 mil let. Tedaj je bil to rod z več predstavniki, do današnjih dni pa se je ohranila ena sama vrsta - dvokrpi ginko.
Ob eksploziji atomske bombe v Hirošimi je prav ginko ponovno preživel in zanimivo zopet ob porušenem samostanu v radiju okrog 1km od središča atomskega udara. Bilo je edino drevo, ki je ostalo in to najbližje atomskemu udaru. Kljub temu, da je drevo izgledalo suho je ponovno oživelo. Prav simbolika drevesa, ki je oživelo, se še danes ohranja. Postala je simbolika miru. Z nekaj semeni ginka, japonskega koprivovca, ki smo jih dobili iz Japonske in potem tukaj posejali in gojili v Botaničnem vrtu UL nadaljujemo tradicijo dobrega sodelovanja z kulturo Japonske. Drevesa miru smo slovesno zasadili iz majhnih lončkov 7. 10. 2014 v večje lonce od tedaj naprej pa smo jih še nekajkrat presadili, da bomo vzgojili primerno velika drevesa za zasaditev na stalno mesto ob nove fakultete na Večni poti prav zraven nasada japonskih češenj. Tako drevesa Hirošime kot japonske češnje prinašajo sporočilo miru. Zato bi bilo lepo, da bi nekaj dreves zasadili tudi na razširjeno lokacijo za Botanični vrt na Večni poti 111, da ne bomo pozabili daljne obveze iz leta 1974 o širitvi vrta pod Rožnikom, ko je železnica prvič zarezala vanj.
Jože Bavcon
