Ko zadišijo ciklame, prihaja jesen, je bil nekoč rek, ki pa danes tudi ne drži več. Sušne zgodnje pomladi, namočene pozne pomladi, pogosto zmešajo naravni ritem ciklam. V zadnjih desetletjih namreč opažamo, da včasih prve ciklame zacvetijo že konec aprila, maja ali junija, odvisno od leta. Njih množično cvetenje pa je zaradi vročih poletij zamaknjeno precej v konec avgusta ali september. Pa si oglejmo najprej kje ta vrsta pri nas raste. Cyclamen purpurascens je izmed 23 vrst edina pri nas rastoča vrsta.
V Sloveniji je navadna ciklama zelo razširjena vrsta, raste od morja pa vse do visokogorskih predelov. Večinoma jo najdemo v listnatih in mešanih gozdovih, vendar ravno tako na robu gozdov in na višje ležečih senožetih. V visokogorju je pogosto tudi med samim gruščem. Na meliščih jo najdemo tudi zelo nizko (Goriška, Kras). Gomolj, katerega velikost je lahko zelo različna, odvisno od starosti rastline, se lahko nahaja povsem na vrhu samo s koreninami pričvrščen v plitvo zemljo ali na skalo ali pa zelo globoko pod zemljo in do površine potem sega le tako imenovano kolenčasto steblo, ki nosi cvetne liste in cvetove.
V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani se z raziskovanjem naše vrste ukvarjamo že od leta 2000. Sedaj zbirka obsega že preko 8500 enot iz različnih delov Slovenije in spada med največje zbirke raznolikosti znotraj ene vrste v Evropskem in svetovnem merilu.
Čeprav je pri nas ena sama vrsta, pa je le ta dovolj raznolika, da znotraj nje lahko najdemo odtenke vseh prej 23 omenjenih vrst. Da je to vrsta, ki je bila med ljudmi zelo popularna kaže tudi množica ljudskih imen za to rastlino: korčki, soldatki, katanek valjavica, svinjska rep in še mnogo drugih.
Zbirka je bila prvič javno objavljena že leta 2009 v reviji Cyclamen society, ki izhaja v Londonu, kasneje pa v monografiji o rodu ciklam, ki jo je izdal Royal Kew Gardens. V zadnjih letih pa je na osnovi te zbirke izšlo kar pet znanstvenih člankov s faktorjem vpliva, kar pomeni, da je zbirka zelo zanimiva za svetovno javnost in da je v njej dovolj materiala za nadaljnje raziskave. Še vedno imamo kar nekaj nerazrešenih vprašanj pri tej zelo zanimivi in dišeči vrsti.
Te dni smo v starem rastlinjaku v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani postavili priložnostno razstavo, ki kaže raznolikost te naše zelo dišeče vrste. Na sploh je to med vsemi vrstami tista, ki najbolj zadiši. Obiščite razstavo in morda se boste skupaj z vašimi otroci in vnuki spomnili časov, ko smo še zahajali v gozd in tam uživali ob cvetenju in dehtenju te naše zelo zanimive rastline.
Jože Bavcon & Blanka Ravnjak
Razstava je na ogled vsak dan med 10-16 uro. Vstop je brezplačen.