Botanični vrt Univerze v Ljubljani vsako leto doda nekaj k predstavitvi in ohranjanju biodiverzitete v Sloveniji.
Dosegel je nekaj novih mejnikov.
Prav te dni smo od svetovne organizacije botaničnih vrtov v Londonu BGCI (Botanic Gardens Conservation International) dobili nekaj povsem svežih podatkov, ki prikazujejo pomen Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Na svetu imajo sedaj evidentiranih že 3712 botaničnih vrtov. Le 41 med njimi ima akreditacijo certificiranega botaničnega vrta s strani omenjene organizacije (Botanic Garden Conservation International) in samo 15 jih ima še en certifikat za Conservation Practitioner (varstvo narave). V obeh skupinah pa se nahaja Botanični vrt Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da je v samem svetovnem vrhu. Prav tako pa tudi po številu vrst, predstavljenih v vrtu, sega med zelo pestre vrtove. Botanični vrt Univerze v Ljubljani ima v svoji bazi zabeleženih 5.729 rastlinskih vrst, podvrst in tudi nekaj sort. Od tega jih ima s strani BGCI sedaj evidentiranih in potrjenih že 4.844. Za tako majhen botanični vrt je to ogromna številka. Naj primerjalno navedemo, da veliki vrtovi obsegajo od 70 do 100 ha površine a imajo primerjalno manjše število vrst. Za Dunaj (8 ha) okrog 11 000 vrst vendar je v bazi BGCI zabeleženih le 1.758 vrst, Meisse v Bruselju (92 ha) ima 13.307 vrst, Paris (vsi deli skupaj 83 ha) 12.094, Bonn (9,5 ha) 9.280 in Padova (4 ha) 3.158. Poleg varovanja rastlin v vrtu- ex situ pogojih vrste varuje še v naravi sami- in situ saj ima v Rojah že 21 let v najemu suhi travnik, kjer je kar preko 150 različnih vrst in so le te v vseh teh letih s pravilnim upravljanjem zelo namnožile.
V semenski banki Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pa so shranjena semena rastlin iz narave in vrta. Preko 850 vrst iz narave se nahaja v trajni semenski banki kar pomeni preko 24 % naše flore v suhi semenski banki pa je preko 3500 vrst tako iz narave kot iz vrta. Vseh enot trajni semenki banki je 1680 v suhi pa 15 239 enot skupno torej 16 919 enot, kar samo semensko banko uvršča zopet v sam vrh semenskih bank botaničnih vrtov v Evropi.
Za primerjavo še nekaj podatkov o bogastvu flore Slovenije, ki spada med izredno bogate države. Preko 3500 vrst imamo na tako majhnem ozemlju (20.273 km2) . Nemčija jih ima 3319 vrst (357.376 km2), Poljska 2200 (312 679km2), Anglija 1100 vrst (130 279km2).
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je eden izmed redkih vrtov v Evropi, ki podatke na portalu BGCI v Londonu obnavlja na pol leta. Slovenija je glede na svojo majhnost prav zaradi tega v svetovni bazi zastopana z velikim številom vrst, ki uspevajo na nadomestnem rastišču v Botaničnem vrtu. Res bi bil čas, da Država Slovenija ob svoji 30 letnici ustanovitve le prepozna pomen 211 let stare ustanove kot je Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki nima ne ustreznega financiranja še manj pa ustreznega kadra. A vseeno državo bolje zastopa kot v drugih državah, kjer imajo botanični vrtovi veliko večje površine in so njihovi letni proračuni ter številčnost osebja bistveno večji, kot pa ga ima naš mali biser pod Golovcem. O biseru pod Golovcem je že pred 200 leti ob obisku Ljubljane v letu kongresa Sv. Alianse pisal cesarjev zdravnik Nikolaus Thomas Host, avtor avstrijske flore in priznan botanik na Dunaju in v Evropi v tistem času.
dr. Jože Bavcon